Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov4.3. Baza popisanih plazovPlazovi so bili na podlagi hitrosti gibanja splazele mase oz. zdrsa klasificirani v 6razredov 16 oz. tipov, ki so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica 4.1). Glede nahitrost gibanja so bili razdeljeni na umirjene oz. fosilne plazove, tiste, ki se gibljejo sprekinitvami, s počasnim gibanjem, s hitrim plazenjem, tiste, katerih pojav se zgodi vtrenutku – usadi in podori. Plazov, ki so bili razvrščeni v razred gibanja s prekinitvami, jemed naštetimi največ, 68 %. Razen hitrega plazenja, ki se pojavlja le v dveh primerih, inosmih plazov, katerih hitrost je neznana, se pogostost ostalih razredov giblje okoli 10 %.Redkost pojavljanja hitrega plazenja si razlagam s časovno neusklajenostjo meddogodkom plazenja in popisom. Zelo redko se namreč zgodi, da se popis izvrši meddogodkom hitre splazitve mase. Ta je lahko nato nepravilno razvrščen med trenutne zdrse.Za analize so bili, kljub navedenemu, uporabljeni vsi podatki o plazovih. Barredo insodelavci (2000) so razdelili plazove na podlagi hitrosti premikanja mase na tri razrede,aktivne, delno aktivne in neaktivne. V danem primeru se zdi smiselno ostati pri šestih oz.štirih razredih, saj je število hitrih plazov premajhno za reprezentativnost vzorca, štirinajstpa jih je nerazvrščenih. Zaradi premajhnega števila pojavov znotraj razredov “hitroplazenje” in “neznana hitrost” porazdelitvi teh dveh tipov plazenj v nadaljnjih analizahnista prikazani.Preglednica 4.1 – Razdelitev tipov plazov v odvisnosti od hitrosti gibanja mase oz. zdrsa(po Ribičič, 2002; po podatkovni bazi plazov, IGGG, 1998).Oznaka Tip plazenja Pojavljanje (n) Pojavljanje (%)1 Umirjen ali fosilni plaz 68 11,072 Gibanje plazine s prekinitvami 413 67,263 Počasno plazenje 57 9,284 Hitro plazenje 2 0,325 Trenutni zdrs plazeče mase (usad, podor) 60 9,776 Neznana hitrost gibanja plazine 14 2,28Popis plazov se je vršil v različnih časovnih obdobjih, od leta 1964 do leta 2001. Večinaplazov je bila popisana v letih 1993 in 1994. Zaradi vloge satelitskih podob pri napoveditveganj pred plazovi in njihove časovne spremenljivosti (ostali prostorski podatki sočasovno stabilnejši) so bili plazovi razdeljeni na dve skupini, na učni in testni niz.Dostopnost satelitskih podob je bila pogojena z vremenskimi pogoji, tako so bili podatki,dobljeni s satelitom Landsat-5 TM, posneti poleti 1993 (Statistični urad RepublikeSlovenije, 1993), podatki, dobljeni s sistemom MK-4 s satelita Resurs-F2, pa septembra1991 (Sovinformsputnik, 2001). Za mejni datum je bil izbran 29. avgust 1993. V učni nizje bilo razvrščenih 293 plazov, v testni oz. kontrolni niz pa ostalih 321. Plazovi, ki so bilipopisani takoj po mejnem datumu, so se lahko pojavili že pred njim, vendar ta podatek nipomemben za klasifikacijo. Pomembnejše je dejstvo, da so plazovi, uporabljeni priklasifikaciji, dejansko razvidni tudi s satelitskih podob. Metoda razdelitve plazov na učniin testni niz je podrobneje opisana v poglavju 4.7.1.16 Razdelitev plazov je bila opravljena že med njihovim terenskim beleženjem.Geološki zavod Slovenije 51