Monografija - Geološki zavod Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovOznakaKONV_KONKUKRIV_MEANUKRIV_STDOpis spremenljivkenajvečjo ukrivljenost pobočja, neglede na tip ukrivljenosti.Spremenljivka podaja podatek o tipu ukrivljenosti pobočja, kjer so konveksna pobočjaoznačena z 1 in konkavna z –1. Spremenljivka je opisana z binarnimi vrednostmi.Srednja vrednost ukrivljenosti vseh celic znotraj glavne pobočne enote. Predstavlja splošnoukrivljenost pobočne enote.Standardni odklon vseh vrednosti ukrivljenosti znotraj glavne pobočne enote. Predstavlja meroza razgibanost terena. Spremenljivka opisuje valovitost oz. razgibanost terena in večjevrednosti predstavljajo bolj valovit in razgiban teren.USM_MEAN_COS Srednja vrednost cosinusa usmerjenosti glavne pobočne enote 34 .GM_MINGM_MAXGM_MEANSTR_MINSTR_MAXSTR_MEANVOD_MINVOD_MAXVOD_MEANLITO_VARLITO_MAJLITO_MEDSAT_VARSAT_MAJSAT_MEDNajmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje geološke meje(logaritmirana vrednost).Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje geološke meje(logaritmirana vrednost).Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližje geološke meje (logaritmiranavrednost).Najmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmiranavrednost).Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmiranavrednost).Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližje strukture (logaritmirana vrednost).Najmanjša vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnegatoka (logaritmirana vrednost).Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnegatoka (logaritmirana vrednost).Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbližjega površinskega vodnega toka(logaritmirana vrednost).Raznovrstnost litoloških členov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Modus litoloških enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Mediana litoloških enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Raznovrstnost površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti sopridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345).Modus površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti so pridobljene izpodatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345).Mediana površinskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti. Vrednosti so pridobljene izpodatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe 345).34 Vrednosti usmerjenosti je bila pretvorljena s funkcijo cosinus zaradi njihovih nerealnih vrednosti; npr. gledena kot 0º se vrednosti kotov usmerjenosti nad 180º povečujejo (do 360º), dejansko pa se kot v primerjavi s kotom0º manjša. Rezultati po pretvorbi s trigonometrično funkcijo cosinus niso več podvrženi nerealni oceni.Geološki zavod Slovenije 159
Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovStatistični derivati (statistične izpeljanke 35 ) spremenljivk oddaljenosti od linijskihelementov, t.j. od geoloških mej, struktur in od površinskih vod, pri glavnih pobočnihenotah nimajo večjega pomena. Minimalne vrednosti so namreč skoraj vedno blizu 0oziroma so močno negativne v primeru logaritmiranih podatkov (elementi potekajo prekoali po robu enote), tako najmanjše kot tudi največje vrednosti pa so značilno odvisne odvelikosti enote (stolpec “A”). Zaradi razdelitve terena po razvodnicah so tudi srednjevrednosti oddaljenosti od vod korelirane s površino glavnih pobočnih enot, srednjevrednosti drugih dveh spremenljivk pa z njo niso povezane (Preglednica 6.8).Spremenljivke, ki predstavljajo najmanjše in največje vrednosti, so bile izločene iznadaljnjih analiz.Preglednica 6.8 - Rezultati korelacije statističnih derivatov spremenljivk oddaljenosti zaglavne pobočne enote s plazovi (metoda Pearsonovega korelacijskega koeficienta r).Signifikativne vrednosti so predstavljene z odebeljenimi vrednostmi.A GM_MIN GM_MAX GM_MEAN STR_MIN STR_MAX STR_MEAN VOD_MIN VOD_MAX VOD_MEANA 1GM_MIN –0,226 1GM_MAX 0,265 0,627 1GM_MEAN –0,011 0,845 0,899 1STR_MIN –0,305 0,126 –0,077 0,037 1STR_MAX 0,216 –0,003 0,193 0,101 0,680 1STR_MEAN –0,036 0,050 0,061 0,069 0,873 0,922 1VOD_MIN –0,136 0,119 –0,037 0,047 0,071 –0,103 –0,019 1VOD_MAX 0,549 –0,170 0,346 0,065 –0,201 0,235 0,023 0,213 1VOD_MEAN 0,345 –0,050 0,275 0,111 –0,098 0,149 0,028 0,527 0,862 1Pred začetkom analize je bilo znotraj posameznega tip plazu naključno izbranih ⅔ vzorca.Podatki so služili kot osnova za izdelavo matematičnega modela, ki je bil kasneje testiranza kakovost napovedi plazovitih območij. Pri fosilnih plazovih (tip plazu 1) je bilo izmed68-ih primerkov naključno izbran niz 46-ih učnih primerkov. Od 413 vzorcev plazov, kise gibljejo s prekinitvami, jih je bilo v učni niz po načelu naključnosti uvrščeno 268.Počasna plazenja sestavlja vzorec 57-ih zapisov, od katerih jih je bilo v učni niz vključeno34, in od 60-ih trenutnih zdrsov jih je bilo v učni niz vključeno 37. Skupaj je tako učni nizsestavljalo 394 primerkov oz. 64,2 % vseh plazov.6.5. Faktorska analizaNajprimernejši način določitve skupin spremenljivk, ki vplivajo na odvisno spremenljivko– pojavljanje plazov, je analiza z metodo faktorske analize. Ta temelji na predpostavki, dana kovarianco opazovanih podatkov vpliva število latentnih dejavnikov – faktorjev,katerih število je manjše od števila opazovanih spremenljivk (Košmelj, 1983). Prvi faktor35 Statistične izpeljanke so na novo pridobljene spremenljivke, ki podajajo s statističnimi izračuni določenevrednosti osnovnih spremenljivk.160 Geološki zavod Slovenije
Page 3:
Marko KomacNapoved verjetnosti poja
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Marko KomacLandslide occurrence pre
Page 11 and 12:
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142: Marko KomacNapoved verjetnosti poja
Page 191: Marko KomacNapoved verjetnosti poja
Page 243 and 244:
Page 245 and 246:
Page 247 and 248:
Page 249 and 250:
Page 251 and 252:
Page 253 and 254:
Page 255 and 256:
Page 257 and 258:
Page 259 and 260:
Page 261 and 262:
Page 263 and 264:
Page 265 and 266:
Page 267 and 268:
Page 269 and 270:
Page 271 and 272:
Page 273 and 274:
Page 275 and 276:
Page 277 and 278:
Page 279 and 280:
Page 281 and 282:
Page 283 and 284:
Page 285 and 286:
Page 287 and 288:
Page 289 and 290:
Page 291 and 292:
Page 293 and 294:
Page 295 and 296:
Page 297 and 298:
Page 299 and 300:
Page 301 and 302:
Page 303 and 304:
Page 305 and 306:
Page 307 and 308:
Page 309 and 310:
Page 311 and 312:
Page 313 and 314:
Page 315 and 316:
Page 317:
show all

Monografija - Geološki zavod Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?