Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovlaporjev so relativno stabilna in temu je primerna tudi njihova uvrstitev v preglednici.Na območju nanosov rek in potokov se pojavlja dobrih 7 % plazov, a ta enota pokrivakar 11 % celotne površine. Tako veliko število plazov na enoti, za katero so značilneravnice, ima dva vzroka. Prvi je pojav ostrih prevojev oz. teras v naplavljenihsedimentih, kjer je možen pojav preperinskih plazenj (Ribičič, 2001b), drugi vzrok paje lahko netočnost geološke karte, saj meja enote ponekod poteka že po bregovihokoliških hribov. Naslednji dve enoti, piroklastiti in apnenci ter peščene in lapornegline, gline in peščenjaki, bi morali biti po zaslugi svojih inženirskogeoloških lastnostiuvrščeni nekoliko nižje v preglednici (glej stran 39; Preglednica 3.10), na stranipozitivne korelacije, a na območju njunega pojavljanja ni bilo kartiranega nobenegaplazu. Slednja enota se pojavlja v položnejših predelih, kar je prav tako možna razlagaza odsotnost plazov. Apnenci sodijo med trdne kamnine s tankim preperinskimpokrovom ter majhno erozivnostjo in plazljivostjo. Na apnencih poteka izguba mase vvertikalni smeri v obliki raztopin, veliko manj pa v obliki plazov, kar potrjujejo tudirezultati v razpredelnici. Na apnencih so zaradi lokalnih porušitev ali razpokanostimožni pojavi podorov. Območja, ki jih pokrivajo plasti lapornega apnenca, dolomitain peščenega “skrilavca”, sodijo med stabilne do srednje stabilne in ti bi se moralitemu primerno nahajati nekoliko nižje v preglednici. Prav na repu razvrstitve oz. nazačetku preglednice (Preglednica 4.28) se nahajajo najstabilnejše enote, konglomerati,dolomiti ter apnenci in dolomiti. Čeprav se v teh enotah pojavlja nekaj plazov, bi se jihmoralo glede na njihovo razširjenost pojavljati več. A tej predpostavki enakostinasprotujejo mehanske lastnosti omenjenih kamnin.Preglednica 4.28 – Pomembnost litoloških enot za pojavljanje vseh plazov (po χ 2 testu). Včetrtem stolpcu so s poševnimi števili označene enote, ki bi se morale po svojihinženirskogeoloških lastnostih nahajati v spodnjem delu preglednice.Litološka enota D – P χ 2 = (D-P) 2 /P Ocena stabilnosti VApnenec in dolomit –67,5 45,34115 5 1Dolomit –35,4 23,94914 5 2Konglomeratni zasip –24,6 18,60658 5 3Laporni apnenec, dolomit, peščen “skrilavec” –33,2 17,46787 5 7Apnenec –12,9 10,52592 4 4Peščena in laporna glina, glina, peščenjak –10,5 9,586111 4 13Piroklastiti, apnenec –7,3 7,364162 4 11Nanosi rek in potokov –22,0 7,019531 4 5Apnenec, laporni apnenec, lapor –5,8 5,843411 4 6Morene, breča –6,5 5,69281 4 8Fliš –4,3 3,538198 3 9Jezerski in barjanski sedimenti –1,8 1,79259 3 10Kisli in bazični piroklastiti 4,2 1,052082 3 12Peščenjak, argilit, tuf 9,3 5,514495 2 14Peščenjak, “glinasti skrilavec”, alevrolit,konglomerat, lapor29,1 16,05174 1 15Psevdoziljski skladi 28,3 22,45264 1 16Pobočni grušč 14,9 24,88381 1 17“Glinasti skrilavec” in podrejeno druge kamnine 146,3 193,2604 1 18Dobljene rezultate o ugodnosti posameznih litoloških enot za pojavljanje plazov jetreba pred nadaljnjo uporabo pri modeliranju spremeniti v ustrezne numeričneGeološki zavod Slovenije 83