Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovŠt. plazov20181614121086420Tip plazov 5200-300300-400400-500500-600600-700700-800800-900900-10001000-1100N. m. višina (m)1100-12001200-1300Dejan. plazov Prič. plazov1300-14001400-15001500-16001600-1700Slika 4.15 – Korelacija pojavov trenutnih zdrsov glede na nadmorsko višino lokacije.Rezultati Kolmogorov-Smirnovega testa kažejo na značilni vpliv nadmorskih višinlokacij na pojavljanje vseh tipov plazov, medtem ko rezultati χ 2 testa trdijo isto le zaplazove, ki se gibljejo s prekinitvami. Za območje med 400 in 700 metri je možno zdobršno mero gotovosti govoriti o odvisnosti pojavov plazov od nadmorskih višinlokacij. Z nekoliko manjšo značilnostjo se plazovi pojavljajo vse do 1000 metrov nadmorjem. Pod 400 in nad 1000 metri nadmorske višine je pojavljanje plazov redko innegativno značilno različno, kar pomeni, da so ta območja “neugodna” za nastanekplazov. Nakloni območij, ki ležijo pod 300 metri, se večinoma gibljejo pod 5º,območja, ki ležijo višje od 1000 metrov pa so bila redkeje kartirana zaradineposeljenosti in slabe prepredenosti z infrastrukturo. Iz navedenega sledi, da jepovezanost med nadmorsko višino lokacij in pojavljanjem plazov navidezna oz.pretirana.Usmerjenost oz. orientacija pobočij je merjena geografsko (v smeri urinega kazalca odsmeri sever). Razdeljena je bila v 8 razredov po 45º, kar je še smiselna razdelitevpolnega kota (360°). Tudi Luzi (1994), Maselli et al. (1996) ter Kojima in Chung(2001) uporabljajo enako razdelitev pri svoji razčlenitvi tveganj pred plazovi.Porazdelitev je ploska bimodalna z vrhovoma pri osojni, natančneje severovzhodni, inprisojni smeri, natančneje južni smeri (Slika 4.16). Vrhova krivulje trenda potrjujetageneralno usmeritev dolin in grebenov v Sloveniji, ki se razteza v dinarski smeri in vsmeri vzhod–zahod.Gorsevski et al. (2000b) ter Millard et al. (2002) navajajo, da igra usmerjenost pobočjapomembno vlogo pri njegovi stabilnosti oz. nestabilnosti. Zaradi orientacije pobočij sota bolj izpostavljena zmrzali oziroma neposrednemu vplivu sonca. Osnovna statistikaspremenljivke “Usmerjenost” pobočij in razdelitev v razrede sta prikazani v spodnjipreglednici (Preglednica 4.14). Analiza s χ 2 testom pokaže (Preglednica 4.15 in Slika4.17) (χ 2 = 24,322; p < 0,001), da so za pojavljanje plazov značilnejša pobočja zusmerjenostjo proti jugovzhodu, jugu in zahodu, za osojna pobočja pa velja ravnoobratno. Pojavljanje plazov na prisojnih pobočjih je pričakovan pojav, saj so, zaradi66 Geološki zavod Slovenije