Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov5. Satelitske podobe (posnetki)5.1. UvodKot je bilo omenjeno že v prejšnjih poglavjih, je pridobivanje podatkov z daljinskimimetodami v zadnjih nekaj letih glede ločljivosti in obsega spektralnega zaznavanja močnonapredovalo. Zaradi vedno bolj podrobnih podatkov in rasti njihovega obsega se je vzadnjih letih močno razvila veja obdelave podatkov daljinskega zaznavanja. Metode senenehno izpopolnjujejo, obenem pa se rojevajo tudi nove. Lahko bi jih razdelili na dveskupini, na prvo, ki uporablja statistične osnove, in drugo, ki uporablja metode strojnegaučenja za obdelovanje podatkov. Vsak pristop ima svoje prednosti. Medtem ko slednjipristop ni odvisen od normalne porazdelitve podatkov, je prvi bolj transparenten in zaraditega bolj razumljiv.V tem poglavju bodo najprej predstavljene metode priprave satelitskih podob Landsat-5TM in Resurs-F2 MK-4. Sledil bo opis analiz podob oz. posnetkov, na koncu pa bodopredstavljeni rezultati analiz. Podatke s satelita Landsat-5 TM so bili uporabljeni, kervsebujejo informacije o zemeljski površini in so služili kot spektralni del satelitskihpodatkov, podobe s satelita Resurs-F2 pa so bili uporabljeni za izboljšanje ločljivostiLandsatovih podatkov, ali drugače, služile so kot resolucijski del satelitskih podatkov.Namen tega poglavja je ugotoviti uporabnost združenih podatkov Landsat-5 TM inResurs-F2 KM-4 pri napovedovanju plazov. Analize poskušajo pokazati prednost inuporabnost predanalitične pretvorbe vrednosti celic z metodo CIE L*a*b*.Omeniti velja, da se poleg podatkov daljinskega zaznavanja, pridobljenih v vidnem deluEM spektra, uporabljajo za prostorske analize tudi podatki pridobljeni v infrardečem inmikrovalovnem delu spektra. Metode so podrobneje opisali Gupta (1991) ter Lillesand &Kiefer (1999).5.2. Prednosti in omejitve daljinskega zaznavanjaUporabnost satelitskih podatkov pri napovedi plazov je bila opisana že v poglavju 2.5.3.,kjer so bile predstavljene le dosedanje raziskave uporabnosti podatkov Landsat-5 TM.Eden od ciljev te raziskave je tudi ugotovitev uporabnosti podatkov s satelita Resurs-F2KM-4.Teoretične osnove daljinskega zaznavanja, katerega del so tudi satelitske podobe oz.posnetki, so izven okvira te publikacije in so podrobneje opisane v Sabins (1986), Gupta(1991) in Lillesand & Kiefer (1999). Kljub temu je primerno, da so zaradi razumevanjauporabe satelitskih podatkov na kratko povzete glavne prednosti in pomanjkljivosti oz.omejitve daljinskega zaznavanja, ki so:Geološki zavod Slovenije 123