Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovCampbell (1975), Wieczorek in Sarmiento (1983), Cannon in Ellen (1985), Wieczorek(1987), Sasahara & Tsunaki (1994), Bandis et al. (1996), Pollini et al. (1996), U.S. ArmyCorps of Engineers (1997), Baum et al. (1998) in Chleborad (2000) menijo, da jedolgotrajnejše močno deževje, ki traja vsaj nekaj dni, eden izmed pomembnejših vzrokovčasovnega pojavljanja plazenj. Deganutti et al. (2000) trdijo, da na območju italijanskihAlp te povezave ni mogoče zagotovo potrditi. Dejstvo, da obstaja povezava medintenzivnimi padavinami in pojavi plazenj na območju Slovenije (Fazarinc & Pintar,1991), je služilo za določitev meje med učnim in testnim nizom podatkov. Podrobnejšaanaliza vpliva padavin na pojav plazenj bi bila koristna, vendar ta ni možna zaradineusklajenosti popisa plazov in obdobij močnejših padavin, ki bi vplivali na večji pojavplazov.4.7.1. Določitev časovne meje med učnim in testnim nizom plazov s pomočjopadavinskih podatkovZa potrebe napovedi plazovitih območij s satelitskimi podobami je bilo treba podatkeopisanih plazov razdeliti na učni niz 15 , ki je služil kot osnova za klasifikacijo podob, inna testni niz 15 , ki je služil za preverjanje pravilnosti klasifikacije podatkov. Časovnameja med učnim in testnim nizom lokacij plazov je bila določena na podlagidostopnosti satelitskih podatkov. Poleg satelitskih podob s satelita Landsat so bile prirazdelitvi uporabljeni tudi podatke o količini padavin za leto 1993. Slednjipredstavljajo časovno komponento pojavljanja plazov v obravnavanem obdobju(Campbell, 1975; Wieczorek & Sarmiento, 1983; Cannon & Ellen, 1985; Wieczorek,1987; Hutchinson (1995); U.S. Army Corps of Engineers, 1997; Chleborad, A. F.,2000).Viri (Cannon & Ellen, 1985; Wieczorek, 1987; U.S. Army Corps of Engineers, 1997;Chleborad, 2000) zagovarjajo metodo proučevanja vsote 72-urnih nalivov kot enegaod sprožilnih faktorjev, ob zadostni predhodni akumulaciji padavin. Med 4. julijem, koso bile pridobljene satelitske podobe zahodnega dela Slovenije, in 29. avgustom 1993,ki je časovna ločnica nizov, 30-dnevna količina padavin pred 6. septembrom 1993 nepreseže dolgoletnega povprečja padavin (po MOP–ARSO, 2002 in Zupančič, 1995).Prve večje količine padavin se pojavijo ob koncu avgusta, ko se tudi znatneje povečapovprečje padavin in njihovo trajanje (Slika 4.65) (MOP–ARSO, 2002). Zaradi tega jebil za razdelitev podatkov izbran “varnejši” 29. avgust in ne 5. september. Podatki odnevnih količinah padavin za opazovano obdobje so dostopni le za lokaciji LjubljanaBežigrad in Ilirska Bistrica. Prva se nahaja bližje obravnavanemu območju, zaradičesar je bilo bolj smiselno uporabiti podatke o količini padavin s te merilne postaje.Tudi podatki o intenzivnih 24-urnih padavinah (Fazarinc & Kovačič, 2000) kažejo nanjihovo povečanje v mesecu septembru leta 1993. Podatki so podani po mesecih,zaradi česar je podrobnejša razdelitev nemogoča. Tako ostane smiselna zgornjarazdelitev niza plazov na učne in testne z delitvijo ob koncu meseca avgusta 1993.Slika 4.66 prikazuje maksimalne 24-urne padavine po mesecih leta 1993 za štirimeteorološke postaje znotraj obravnavanega območja.108 Geološki zavod Slovenije