Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovZdružitev posameznih spremenljivk, vključenih v posamezni model, je bila opravljena poenostavnem postopku linearne utežene vsote (prirejeno Voogd, 1983). Rezultat modela jenestandardizirana 42 stopnja tveganja, izračunana po enačbi:Hn= ∑ w j× f ij, Enačba 6.4j=1kjer H predstavlja nestandardizirano vrednost stopnje tveganja, w j predstavlja končno utežspremenljivke, dobljeno pri AHP in f ijpredstavlja zvezno ali diskretno vrednostspremenljivke. Dejansko vrednosti stopnje tveganja je bila določena šele po normalizacijivrednosti v posameznem modelu.Rezultati faktorske analize podajajo le pomembnost posameznih komponent inspremenljivk, ne pa tudi njihovih dejanskih uteži. Slednje podajajo rezultati regresijskeanalize. Ker metodi med seboj nista primerljivi, predstavljata pa metodi za dosego istegacilja – napoved tveganja pred plazovi, je treba najti skupni imenovalec, na podlagikaterega bo možna primerjava končnih rezultatov.Ena od možnih rešitev ugotavljanja ustreznosti napovedovalnih modelov se skriva vnormalni porazdelitvi vrednosti verjetnosti pojavljanja plazov pri vseh napovedovalnihmodelih. Razponi rezultatov napovedovalnih modelov so različni, a veže jih skupnalastnost, manjše vrednosti predstavljajo manjšo verjetnost pojavljanja plazov in obratno,večje vrednosti predstavljajo večje verjetnosti pojavljanja plazov. Če privzamemo, dapredstavlja največja vrednost posameznega modela največjo možnost pojavov plazenj naizbranem območju, in najmanjša vrednost predstavlja najmanjšo možnost pojavov plazenj,predstavlja srednja vrednost ločnico med pojavljanjem in odsotnostjo plazov na istemobmočju. Ta ločnica je bila uporabljena pri določitvi ocene uspešnosti posameznihnapovedovalnih modelov.Naslednji sliki (Slika 6.12 in Slika 6.13) prikazujeta vrednosti napak posameznih modelovpri napovedovanju pojavov plazov. Napake so najmanjše pri modelih, ki napovedujejoplazove tipa 1, sledijo napake modelov plazov tipa 2, vseh plazov, tipa 3 in na koncu tipa5. S sivo barvo so označeni modeli, dobljeni z metodami regresijske analize, s črno barvopa modeli, dobljeni z metodami faktorske analize. Pri vseh tipih plazov, razen pri tipu 5,so dali modeli, dobljeni z metodami faktorske analize boljše rezultate od modelov,dobljenih z metodami regresijske analize.V spodnji preglednici (Preglednica 6.16) so predstavljeni opisi najboljših napovedovalnihmodelov in rezultati testov natančnosti napovedi plazovitih območij. Opisi vseh modelovso podani v prilogi. V prvem stolpcu so podane zaporedne številke modelov, sleditanjihova oznaka in opis, stolpec “CR” podaja vrednosti razmerja doslednosti in prikazujegrobo oceno zaupanja v model. V zadnjem stolpcu so podane vrednosti napak modelov. Vstolpcu “Oznaka” pomenijo okrajšave “vp” vse plazove, “p1” tip plazu 1 oz. fosilneplazove, “p2” tip plazu 2 oz. plazove, ki se gibljejo s prekinitvami, “p3” tip plazu 3 oz.počasna plazenja in “p5” tip plazu 5 oz. trenutne zdrse.42 Vrednosti stopnje tveganja niso predstavljene v razponu od 0 do 1, kot je to navada za verjetnost.Geološki zavod Slovenije 177