Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov4. Statistične lastnosti prostorskih podatkov in njihova univariatna analiza4.1. UvodRazumevanje procesov v naravi zahteva poznavanje vplivnih dejavnikov in njihovegamedsebojnega delovanja. Z analizo faktorjev oz. podatkov ali opisov, ki jih predstavljajo,poskušamo čim bolj spoznati vzroke naravnih dogodkov in dogajanj. Bolj ko jihrazumemo, natančneje lahko napovemo prihodnje dogodke.V tem poglavju bodo predstavljeni rezultati analiz posameznih uporabljenih prostorskihpodatkov in njihov vpliv pri splošnem pojavljanju plazov ter pri pojavljanju različnihoblik plazov. Z analizami želimo pokazati odvisnost pojavov plazenj od uporabljenihprostorskih dejavnikov. V primeru, da bodo statistične analize dokazale odvisnost, bodo vnadaljevanju dejavniki, ki imajo vpliv na pojavljanje plazov, uporabljeni pri izdelavimodela napovedi plazovitih območij za celotno obravnavano območje. Na naslednjistopnji bodo tako določeni tudi dejanski vplivi posamičnih dejavnikov na pojavljanjeplazov.Opisi analiziranih prostorskih podatkov so podani v tretjem poglavju. Rezultati analizsatelitskih podatkov so predstavljeni v naslednjem poglavju. Rezultati analiz medsebojneodvisnosti in skupnega vpliva prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov sopredstavljeni v poglavju 6.4.2. Statistični pristopPri uporabi statističnih metod se vedno postavlja vprašanje, katero metodo uporabiti, da bibile lastnosti opazovanih podatkov kar najbolje izražene. Na podlagi izkušenj nekaterihavtorjev (Stančič & Veljanovski, 1998, 2000a, 2000b; Veljanovski, 1999) je bilo izbranihveč metod; metoda testiranja χ 2 (hi kvadrat), ki temelji na primerjavi dejanskih(izmerjenih) in pričakovanih (teoretičnih) frekvenc pojavov in je primerna za testiranjenormalno porazdeljenih nominalnih/kategoričnih spremenljivk (Davis, 1986) terKolmogorov-Smirnov test. Pričakovane frekvence pojavov plazov v določenem razreduspremenljivke (dejavnika) so torej odvisne od površine istega razreda, saj privzamemo, daje verjetnost pojava enaka po vsem obravnavanem območju. Večja ko je razlika meddejanskimi in pričakovanimi frekvencami, večji je χ 2 in bolj opazovana spremenljivkavpliva na pojavljanje odvisne spremenljivke, v danem primeru na pojavljanje plazov.Zvezne spremenljivke so bile testirane s Studentovim testom t normalne porazdelitve, vsespremenljivke pa še s Kolmogorov-Smirnovim (K-S) testom. Kolmogorov-Smirnov test jezelo učinkovita neparametrična metoda za ugotavljanje ujemanja porazdelitve vzorca steoretično normalno porazdelitvijo. Metoda temelji na enakih načelih kot test χ 2 , le da tatest ni odvisen od načina klasificiranja podatkov (Davis, 1986), njegova omejitev pa je, daje uporaben le pri vzorcih z več kot 80-imi (Košmelj, 1984; NIST/SEMATECH, 2002) oz.z več kot 40-imi meritvami (Davis, 1986). Rezultati Kolmogorov-Smirnovega testa soGeološki zavod Slovenije 49