Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovprimeren za metode združevanja, ki temeljijo na osnovi prostorskega položaja celic napodobah, je bil uporabljen barvni model CIE L*a*b*. S tem modelom so bile predanalitičnoobdelane vse osnovne združene podobe. S primerjavo neobdelanih podob (standardni barvnimodel RGB) s podobami, obdelanimi z metodo CIE L*a*b*, je bilo pokazano, da jepredanalitična obdelava satelitskih posnetkov z barvnim modelom CIE L*a*b* bolj uporabnapri napovedovanju plazov, saj dajejo slednje podobe boljše napovedovalne rezultate. Nadaljeje bila z metodo faktorja največjega vpliva (OIF) ugotovljena uporabnost različnih kombinacijkanalov za nadaljnjo klasifikacijo in napoved plazovitih območij. Ugotovljeno je bilo, dametoda OIF ni uporabna pri določanju najprimernejših kombinacij kanalov za nadaljnjepostopke ugotavljanja plazovitih območij.Med drugim je bil cilj raziskave ugotoviti tudi katere metode klasifikacije satelitskih podob sonajbolj uporabne pri napovedovanju plazov. Pri postopku klasifikacije satelitskih podob stabili uporabljeni dve različni metodi, nenadzirano klasifikacijo s ponovitvami in metodo RGBgruč. Na osnovi analiz uspešnosti napovedovanja plazovitih območij za 418 podob je v 80 %lahko trdimo, da je metoda RGB gruč bolj ekonomična in primernejša kot metodanenadzirane klasifikacije. Nadalje je bilo pokazano, da je na obravnavanem ozemlju zanapoved plazov z izbranimi satelitskimi podobami najustreznejši postopek, pri katerem sopodobe TM pretvorjene z modelom CIE L*a*b* in nato po metodi glavnih komponentzdružene s prvo glavno komponento visokoločljivih podob KM-4. Uspešnost klasifikacijeplazovitih in neplazovitih območij je bila 79,2 %. Dokazano je bilo, da je možno s podatkivisokoločljivih večspektralnih satelitskih posnetkov s precejšno natančnostjo napovedovatipojave plazenj, kljub prisotnosti vegetacijskega pokrova (ali pa prav zaradi le-tega).Pojave v naravi le redko povzročajo posamezni dejavniki in tudi na pojave plazov vplivajoštevilni, med seboj odvisni ali neodvisni vplivi. Da bi bilo ugotovljeno medsebojno delovanjedejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje plazov, so bile uporabljene metode multivariatneanalize. Najprej je bila ugotovljena pomembnost uporabljenih dejavnikov. Izločeni so bilitiste, za katere je bilo ocenjeno, da so nepomembni ali nepravi. Obenem so bile uvedeni novidejavniki, ki so predstavljali statistične derivate osnovnih. Obravnavano območje je bilorazdeljeno na glavne pobočne enote in na podlagi verjetnosti pojavljanja plazov poposameznih enotah z različnimi metodami multivariatne statistike določeni relativni prispevkiposameznih prostorskih dejavnikov, ki so izraženi v obliki neodvisnih spremenljivk. Oduporabljenih metod, faktorske in regresijske analize, se je prva izkazala za primernejšo in vvečini primerov za natančnejšo metodo napovedovanja pojavov plazenj. Pokazano je bilotudi, da je, ob upoštevanju vpliva več dejavnikov hkrati, natančnost napovedi pojavov plazovvečja od natančnosti napovedi, ki slonijo le na podatkih satelitskih podatki podob.Za enega od postavljenih ciljev raziskave je bilo ugotoviti uspešnost in zanesljivostnapovedovalnih modelov pri napovedi plazov. V ta namen so bili kot vhodni podatki priizdelavi linearnih matematičnih napovedovalnih modelov uporabljeni rezultati metodmultivariatne statistike. Ti so bili uporabljeni kot osnova za določitev uteži posameznihspremenljivk pri postopku analitične hierarhije (AHP). Skupaj je bilo izdelanih 124 modelov,med katerimi so se za najprimernejše izkazali modeli, dobljeni s faktorsko analizo. Izrezultatov najprimernejših modelov lahko povzamemo pomembnost posameznih prostorskihdejavnikov. Najpomembnejši dejavniki so litološke lastnosti in naklon pobočja, sledijopovršinski tipi (vegetacija, poraščenost itd.), valovitost terena ter bližina površinskih vodnihtokov in strukturnih elementov. Rezultati se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so povezani z208 Geološki zavod Slovenije