Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovRibičič (1998) sta izdelala ekspertni sistem za napovedovanje plazov na podlagipodatkov iz okolice Brežic.2.5.2. Napovedovanje nevarnosti, ogroženosti in posledic plazenjaNadgradnja napovedi pojavov plazov in plazovitih območij je napovedovanjenevarnosti pojava (ang. hazard), ocena ogroženosti, povezane s temi pojavi inugotavljanje njihovih potencialnih posledic za ljudi in imetje. Teoretične osnove sopredstavljene v Resources Inventory Committee (1997). Prenekatere raziskave v smerinapovedovanja tveganj, nevarnosti in posledic plazenja je za obdobje pred letom 1984zbral Varnes (1984). Tudi kasneje so se številni strokovnjaki ukvarjali s toproblematiko, vendar se večina raziskav posveča ekvatorialnim območjem (Okunishi,2000; Jibson & Baum, 1999). Obširen arhiv o tematiki lahko bralec najde na spletnistrani ameriškega geološkega zavoda (USGS, 2000). Vpliv plazov na kulturnodediščino še proučujejo v okviru UNESCO projekta s skupno 24-imi podprojekti(UNESCO – IGCP No. 425, 2001).Za območje Slovenije oz. manjša območja so karte napovedi ogroženosti zaradipojavov plazenja v različnih merilih izdelali Petkovšek in sodelavci (1993), Ribičič etal. (1995), Ribičič & Šinigoj (1996) ter Vukadin & Ribičič (1998).Petkovšek & Marolt (1994) sta na kratko predstavila metodologijo za izdelavo karteogroženosti in podala tudi oceno materialne škode kot posledice vseh oblik naravnihnesreč, tudi plazov za leto 1993 v Sloveniji.2.5.3. Uporaba satelitskih podob LANDSAT-5 TM za odkrivanje in napovedovanjeplazenjZ uporabo satelitskih podob Landsat TM pri ugotavljanju različnih površinskih tipov,litologije in tudi plazovitih območij so se v preteklosti ukvarjali nekateri uglednistrokovnjaki s področja daljinskega zaznavanja. Gupta (1991) je podrobneje proučiluporabo satelitskih podob, tudi podob s satelita Landsat, v geologiji in njej sorodnihvedah. Uporabnost satelitskih podob Landsat-5 TM sta opisala tudi Lillesand & Kiefer(1999).Skidmore et al. (1997) so v svojem članku zbrali ugotovitve pomembnejših raziskav vsmeri povezav podatkov daljinskega zaznavanja in vegetacije. Že prej pa so McKeanet al. (1991) ugotovili močno povezavo med podatki s posnetkov TM oz. vegetacijo,ki je iz njih razvidna, in ugotavljanjem plazovitih območij. Kljub dejstvu, da imajopodatki, uporabljeni v prispevku McKean et al. (1991), večjo ločljivost od podatkovLandsat TM, so razponi posameznih kanalov skoraj identični.Geološki zavod Slovenije 19