Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovV primeru vseh plazov sta se za najboljša izkazala modela Mu_vp_03 (št. modela 7) innjegova druga AHP različica, Mu_vp_03_2 (št. modela 9). Pri prvem so uteži določene ssignifikativnim deležem variance spremenljivke, ki je pomnožen z vrednostjokomunalnosti in vrednostjo večkratnega korelacijskega koeficienta spremenljivke. Vdrugem so uteži iz prvega modela služile za izračun razmerij in bile na osnovi ekspertneocene prenesene v primerjalno matriko. Napaka 43 obeh modelov znaša 6,89 %. Prinadaljnjem opisu vlog spremenljivk, se te vedno nanašajo na glavno pobočno enoto.Najpomembnejšo vlogo pri modelu Mu_vp_03 igrata mediana vseh litoloških enot(15,6 %) in prevladujoča litološka enota (15,5 %). Po pomembnosti sledijo največji(12,1 %) in povprečni naklon pobočja (9 %), mediana površinskih tipov (7,3 %),prevladujoči površinski tip (6,3 %), standardni odklon ukrivljenosti (5,7 %) in litološkaraznolikost (5,2 %). Poleg omenjenih, igrajo v modelu manjšo vlogo (manj od 5 %) šeostale spremenljivke, razen usmerjenosti in povprečne ukrivljenosti pobočja. Med modeli,ki so poskušali napovedati pojavljanje fosilnih plazov (tip plazu 1), so se kotnajprimernejši izkazali kar trije, Mu_p1_02_1 (št. modela 33), Mu_p1_02_2 (št. modela34) in Mu_p1_03 (št. modela 35). Prva dva modela temeljita na razmerjih, dobljenih izvrednosti signifikativnih deležev varianc posameznih spremenljivk, ki so bile pomnoženez vrednostjo komunalnosti istih spremenljivk, razlika med njima je le v načinu pridobitverazmerij. Pri tretjem modelu, Mu_p1_03, so uteži določene s signifikativnim deležemvariance spremenljivke, ki je pomnožen z vrednostjo komunalnosti in vrednostjovečkratnega korelacijskega koeficienta spremenljivke. Napaka napovedovalnih modelovfosilnih plazov je le slabe 3 %. Najboljši model za napovedovanje fosilnih plazov(Mu_p1_03) določajo naslednje spremenljivke, razvrščene po pomembnosti: medianavseh litoloških enot (11,1 %), prevladujoča litološka enota (10,6 %), povprečni naklonpobočja (9,5 %), standardni odklon ukrivljenosti (5,7 %), prevladujoči površinski tip(7,9 %), povprečna ukrivljenost pobočja (7,8 %) in mediana površinskih tipov (7,3 %).Deleži spremenljivk največji naklon pobočja, standardni odklon vseh naklonov,oddaljenost od najbližjega površinskega vodnega toka in od najbližjega strukturnegaelementa ter litološka in površinska raznolikost, se gibljejo okoli 7 %. Tip ukrivljenosti,največja absolutna ukrivljenost, usmerjenost in oddaljenost od najbližje geološke meje neigrajo nobene vloge v modelu Mu_p1_03. Plazove, ki se gibljejo s prekinitvami (tip plazu2), prav tako najbolje napovedujejo modeli, pri katerih so uteži določene s produktomsignifikativnega deleža variance spremenljivke, vrednosti komunalnosti in vrednostivečkratnega korelacijskega koeficienta spremenljivke. Za najprimernejšega se je izkazalmodel Mu_p2_03 (št. modela 53) s 5,6 % napako. Za nekoliko slabšega se je izkazalanjegova prva različica Mu_p2_03_1 (št. modela 54) z napako, ki je velika dobrih 6 %. Priprvem modelu, Mu_p2_03, so vrednosti glavnih spremenljivk zelo podobne tistim izmodela, ki napoveduje pojavljanje vseh plazov hkrati, večjo vlogo pri pojavljanju plazovtipa 2 igra le oddaljenost od najbližje geološke meje (5 %). Spremenljivki, ki podajata tipin povprečno vrednost ukrivljenosti pri napovedi plazov tipa 2 nista pomembni. Tudi pripočasnih plazenjih (tip plazu 3) dajo najboljše rezultate modeli, pri katerih so kot osnovaza določitev razmerij med spremenljivkami služile uteži, določene s produktomsignifikativnega deleža variance spremenljivke, vrednosti komunalnosti in vrednostivečkratnega korelacijskega koeficienta spremenljivke. S 7,1 % napako so se zanajprimernejše izkazali modeli Mu_p3_03_1 (št. modela 82), Mu_p3_03_2 (št. modela83) in Mu_p3_01_1 (št. modela 76). Pri slednjem so bila razmerja med spremenljivkami43 Napaka modela je opredeljena kot delež plazov, ki se pojavljajo na pobočjih, pri katerih je verjetnostpojavljanja plazov manjša od srednje vrednosti verjetnosti za posamezni model. Srednja vrednosti predstavljateoretično ločnico med pojavljanjem in odsotnostjo plazov. Na pobočjih, katerih vrednost verjetnosti pojavljanjaje nižja od srednje vrednosti, je verjetnost odsotnosti plazov večja od verjetnosti pojavljanja.Geološki zavod Slovenije 179