Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov6. Model napovedi plazovitih območij6.1. UvodV predhodnih poglavjih so bile podane analize lastnosti uporabljenih prostorskihpodatkov, ki so upoštevale le posamični, univariatni vpliv dejavnikov na pojavljanjeplazov. Pojave v naravi le redko povzročajo individualni dejavniki in tudi na pojaveplazov vplivajo številni, med seboj odvisni ali neodvisni vplivi. V tem poglavju bodopredstavljeni medsebojni vplivi med dejavniki, njihov skupni vpliv na opazovane pojaveplazenj in njihovo pomembnost pri napovedovanju teh pojavov.Najprej bo podan kratek opis dosedanjih raziskav in uporabe različnih modelov zanapovedovanje območij, kjer se lahko pojavijo plazovi. Sledila bo analiza soodvisnostispremenljivk, na osnovi katere bodo nato upoštevane ali izločene posameznespremenljivke iz nadaljnje izgradnje modela napovedi. Za potrebe multivariatne analizebo obravnavano območje razdeljeno na glavne pobočne enote (Carrara, 1983) in napodlagi verjetnosti pojavljanja plazov po posameznih enotah z različnimi metodamimultivariatne statistike določeni relativni prispevki posameznih neodvisnih spremenljivk.Te bodo v napovedovalnem modelu služile kot uteži za posamezne dejavnike, izražene vobliki neodvisnih spremenljivk. V zaključku poglavja bo najustreznejši model izbran zanapoved plazenj na obravnavanem območju, izdelana bo karta nevarnosti zaradi plazenjter ocenjena potencialna škoda, ki bi lahko nastala na infrastrukturi (cestiščih) zaradipojavljanja plazov. Ocenjena bo tudi stopnja ogroženosti prebivalstva oz. nepremičnin nainteresnem območju.6.2. Dosedanje raziskave na področju napovedovanja plazov in uporabamatematičnih modelovModel je uporabljeno nadomestilo, ki ga sestavljata opisna in grafična predstavitev izboraali dela stvarnosti in ki podaja poenostavljeno preslikavo fizičnega okolja v smiselni ininterpretirani model (Kvamme et al., 1997). Vsak model je torej aproksimacija realnosti inje pogojen z avtorjevim razumevanjem sveta, ki ga obdaja ali ki ga avtor obravnava. Zaboljši model je potrebno več kvalitetnejših podatkov in natančnejša proučitev njihovesoodvisnosti. Obširnejše in boljše ko je avtorjevo poznavanje danega problema inkvalitetnejši kot so podatki, boljši je približek modela stvarnim razmeram v naravi. Zaizdelavo modela napovedi tveganj pred plazovi na obravnavanem območju so biliuporabljeni prostorski podatki, opisani v predhodnih poglavjih. Zavedati se je potrebnodejstva, da uporabljeni podatki še zdaleč niso vsi, ki vplivajo na pojavljanje plazov, sodijopa med pomembnejše ali, kot trdi Carrara (1983), vsak prostorsko pogojen pojav jerezultat soodvisnih dejavnikov, med katerimi so tudi taki, ki so neznani ali jih ni mogočemeriti. Kvaliteta podatkov, uporabljenih pri izdelavi modela napovedi plazovitih območij,bi bila lahko na višjem nivoju, a je kljub temu zadovoljiva.Geološki zavod Slovenije 153