Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovprimerjave z modeli za druge tipe plazov. V spodnji preglednici (Preglednica 6.18) jepodan pomen posameznih prostorskih dejavnikov pri pojavljanju posameznih tipov plazovin pri vseh plazovih skupaj v primeru linearnih modelov. Pri vseh modelih, razen pridrugem modelu trenutnega zdrsa (p5/2), igrajo litološke lastnosti glavnih pobočnih enotnajpomembnejšo vlogo, ki se giblje med 20 in 33 %. Možna razlaga modela trenutnegazdrsa, kjer je pomen litoloških lastnosti očitno zmanjšan, je v njihovi majhni vlogi vzdruženem zapisu pojavov usadov in podorov, ki lahko nastajajo v kamninah s precejrazličnimi geomehanskimi lastnostmi. Pomembno vlogo pri pojavljanju plazov igra tudinaklon pobočja, katerega vpliv se giblje med 17 in 26 %. Njegova vloga ni pomembna lepri drugem modelu trenutnih zdrsov. Lastnosti površinskih tipov pobočja predstavljajodelež vpliva, ki se giblje med 11 in 21 %. Tudi lastnosti površinskih tipov ne vplivajobistveno na pojavljanje plazov, ki je podano z drugim modelom trenutnih zdrsov.Razgibanost oz. valovitost pobočja, ki se skriva v spremenljivkah standardnih odklonovnagibov in ukrivljenosti, vpliva na pojavljanje plazov z deležem med 10 in 15 %, zizjemama počasnih plazenj (2 %) in drugega modela trenutnih zdrsov (58 %). Ukrivljenostglavne pobočne enote vpliva na pojavljanje plazov s podobnim deležem kot dejavnikrazgibanosti. Vpliv ukrivljenosti se giblje med 7 in 12 %. Izjemoma njen vpliv boljodstopa, velik je v primeru drugega modela trenutnih zdrsov (32 %), majhen pa v primeruplazov, ki se gibljejo s prekinitvami (1,3 %), njen vpliv pa je popolnoma zanemarljiv pripojavljanju fosilnih plazov. Raznolikost litoloških enot na pobočju ima načeloma manjšovlogo, katere vpliv se giblje med 3 in 7 %. Le v primeru počasnih plazenj je njen vplivpovečan in znaša 15 %. Podobno lahko trdimo za raznolikost površinskih tipov, katerevpliv se giblje med 3 in 8 %. Vpliv oddaljenosti pobočja do najbližjega površinskegavodnega toka se giblje med 3,5 in 6 %. Vloga oddaljenosti pobočja od najbližjegastrukturnega elementa se giblje med 2,3 in 6 %, oddaljenost od najbližje geološke meje pamed 2 in 6 %. Usmerjenost vpliva na pojavljanje plazov, ki se gibljejo s prekinitvami(2 %) in na počasna plazenja (5 %).Rezultati se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so povezani z lokacijami plazov in so bilipredstavljeni v 4. poglavju. To je seveda razumljivo, saj so tu predstavljeni rezultativezani na podatke glavnih pobočnih enot.Preglednica 6.18 – Pomen prostorskih dejavnikov pri pojavljanju posameznih tipov plazovin pri vseh plazovih skupaj v primeru linearnih modelov.ProstorskidejavnikLitološkelastnostiVsiplazoviProstorskidejavnik31,0% LitološkelastnostiFosilniplazoviProstorskidejavnik21,8% LitološkelastnostiPlazovisprekin.ProstorskidejavnikPočasnaplazenja30,2% Naklon 21,3%Naklon 21,2% Naklon 15,7% Naklon 20,8% LitološkelastnostiPovršinski tipi 13,7% RazgibanostpobočjaRazgibanostpobočjaUkrivljenost 8,6%LitološkaraznolikostRaznolikostpovršinskihtipov10,1% Površinski tipi 14,8% RazgibanostpobočjaRaznolikostLitološkapovršinskih 7,8%raznolikosttipov5,5% Litološkaraznolikost3,9%Oddaljenostod geološkihmeja15,2% Površinski tipi 13,1% Litološkaraznolikost6,8%6,1%Oddaljenostod geološkihmejaRaznolikostpovršinskihtipovProstorskidejavnikRazgibanostpobočjaTrenutnizdrsi 2Prostorskidejavnik58,0% LitološkelastnostiTrenutnizdrsi 133,4%19,4% Ukrivljenost 32,1% Naklon 26,1%15,2%Raznolikostpovršinskihtipov10,4% Površinski tipi 14,6% Litološkelastnosti5,8%Razgibanostpobočja11,6%4,0% Površinski tipi 11,1%5,4% Ukrivljenost 11,7% Ukrivljenost 6,7%5,0%Oddaljenostod vodnihtokov5,2%4,7% Usmerjenost 4,8%LitološkaraznolikostOddaljenostod strukturnihelementov6,2%2,9%Geološki zavod Slovenije 181