Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov7. ZaključekPlazovi so eden od geoloških pojavov, ki mu v zadnjem času javnost, ne samo strokovna,posveča precejšnjo pozornost, predvsem zaradi izrednih dogodkov kot sta mangartski inkoseški plaz. Na splošno pa plazovi v Sloveniji ne ogrožajo neposredno prebivalstva. Bolj soplazovom izpostavljeni infrastrukturni objekti, kot so ceste, daljnovodi, plinovodi ipd. Znatančnejšimi kartami tveganj pred plazovi je mogoče uspešno določiti območja večjeizpostavljenosti tem pojavom in z upoštevanjem napovedi tveganja zmanjšati njihovenegativne posledice. Vključevanje kart geohazarda, med katere nedvomno sodijo tudi kartetveganj pred plazovi, v postopek izdelave prostorskih planov je tako malodane smotrno, če neže nujno. V predstavljeni raziskavi so bile pri napovedi verjetnosti pojavljanja plazovuporabljene statistične metode, ki so enostavnejše, hitrejše ter bolj transparentne in zato tudibolj razumljive od metod strojnega učenja. Pojavljanje plazov je pogojeno s številnimiprostorskimi dejavniki oz. povzročitelji, med katere sodijo med drugimi tudi geološke,geomorfološke in hidrogeološke danosti terena ter prisotnost in tip vegetacije.Na začetku je bila z metodami univariatne statistike proučena zveza med posameznimi vraziskavo vključenimi prostorskimi dejavniki in pojavljanjem plazov na obravnavanemobmočju. V analize so bili vključeni digitalni model višin in njegove izpeljanke (naklone,ukrivljenost in usmerjenost pobočij), litologija, oddaljenost od strukturnih elementov,geoloških mej in od površinskih vod ter pomembnost površinskih tipov. Na podlagi rezultatovanaliz lahko trdimo, da so za pojavljanje plazov značilno pomembni podatki o naklonu inukrivljenosti pobočij, oddaljenost od geoloških mej in oddaljenost od površinskih tokov.Litološki dejavnik prav tako vpliva na pojavljanje plazov, saj litološke enote s svojimilastnostmi vplivajo na stabilnost terena in pogojujejo njegovo oblikovanje od samega začetkaizoblikovanja površja. Površinski tipi, ki so posledica izkoriščanja krajine, pogojujejopojavljanje plazov in so od vseh dejavnikov najbolj povezani s človekom. Lastnost, povezanas površinskimi tipi, ki najbolj vpliva na pojavljanje plazov, je tip vegetacije. Značilni vplivdejavnika oddaljenost od strukturnih elementov na pojavljanje plazov je vprašljiv, vplivusmerjenosti pobočij pa je zanemarljiv oz. neznačilen. Pokazano je bilo, da nekateri oduporabljenih prostorskih dejavnikov ne vplivajo bistveno na pojavljanje plazov naobravnavanem območju. Tisti dejavniki, katerih vpliv na pojavljanje plazov je bil dokazan, paso pomembni pri modeliranju in jih je pri napovedovanju pojavljanja plazov nujno upoštevati.Zaradi vedno večje količine podatkov daljinskega zaznavanja, natančneje satelitskih podob, invedno lažjega dostopa do njih, je bil namen raziskave ugotoviti možnost njihove uporabe zanapoved plazenj. Obenem je bil cilj raziskave proučiti tudi uporabnost predanalitičneobdelave visokoločljivih večspektralnih satelitskih posnetkov z barvnim modelom CIEL*a*b* pri napovedovanju plazov. Pomen satelitskih podob pri pojavljanju plazov je bilzaradi njihove kompleksnosti proučen posebej od drugih prostorskih dejavnikov. Za ta namenso bile združene visokospektralne satelitske podobe Landsat-5 TM in visokoločljivemultispektralne podobe Resurs-F2 MK-4. Menimo, da so podobe MK-4 zaradi svojegaspektralnega razpona primernejše za združevanje z visokospektralnimi podobami Landsat odmonospektralnih podob SPOT. Za uporabljene podobe MK-4 lahko trdimo, da vsebujejo zelomalo šuma, oz. da ta ni bil vključen v novo podobo ob združitvenem postopku. Nova,visokoločljiva visokospektralna podoba je bila izdelana po postopku združitve prve glavnekomponente. Za pretvorbo podatkov uporabljenih podob v kar najbolj enoten barvni prostor,Geološki zavod Slovenije 207