Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovPionirski pristopi napovedovanja plazovitih območij so temeljili na enostavnih modelihprekrivanja le nekaj slojev prostorskih podatkov (Blanc & Cleveland, 1968; Nielsen et al.,1979), ki so večinoma upoštevali le litološke lastnosti in naklon terena. V metodenapovedi so sčasoma vključili tudi dejavnik gostote plazov na enoto površine (Brabb etal., 1972; O’Loughlin, 1972; Weiczorek, 1984; Howes, 1987; Halunová, 1999; Komac,2002a; Komac, 2002b), ki je splošni pokazatelj odvisnosti pojavov plazov inobravnavanega prostorskega dejavnika. Z vključitvijo več vplivnih dejavnikov so se sprojektom ZERMOS 33 dlje časa ukvarjali francoski strokovnjaki (Meneroud & Calvino,1976; Humbert, 1977, Antoine, 1977; Landry, 1979; Champetier de Ribes, 1987).Naslednji korak pri napovedovanju plazovitih območij je bila uporaba izkustvenihnumeričnih vrednotenj več dejavnikov in njihova povezava v napovedovalni model prekoenostavne linearne enačbe (Stevenson, 1977; Meneroud, 1978; Vecchia, 1978; Gee,1992). Barredo et al. (2000) so uporabili postopek analitične hierarhije (ang. analyticalhierarchy process - AHP), ki temelji na metodah utežene linearne vsote in strokovneocene analitika. V Sloveniji so enostavnejše metode za napovedovanje plazovitih območijuporabili Petkovšek et al. (1993). Pristopa z metodami univariatne statistike so se prvilotili Brabb et al. (1972). Nekateri avtorji so kmalu začeli upoštevati tudi verjetnost svojihnapovedi (Klugman & Chung, 1976; Yong et al., 1977; Tobutt & Richards, 1979), s čimerso rezultate ovrednotili in ocenili njihovo verodostojnost.Z razvojem računalniške tehnologije, predvsem GIS orodij, je bil omogočenkompleksnejši pristop k problematiki modeliranja območij, ki jih ogrožajo plazovi.Začetki na tem področju so seveda primerni zmogljivosti računalnikov (Lessing et al.,1976; Carrara et al., 1977a, 1977b in 1978; Neuland, 1976; Reger, 1979), a teža tehraziskav ni nič manjša. Metode multivariatnih statističnih analiz, kot so multipla regresija,diskriminantna analiza in logistična regresija, so raziskovalci uporabili na lokacijskih(točkovnih) (Pack, 1985; Corominas, 1992; Othman et al., 1992) in površinskih primerih(Carrara, 1983; Carrara et al., 1978 in 1991; DeGraff & Romesburg, 1984; Bernkopf,1988; Van Westen, 1993; Atkinson & Massari, 1996; Chung & Fabbri, 1999; Gorsevski etal., 2000a in 2000b; Vestal, 2002).Trend raziskav napovedi plazovitih območij se giblje k uporabi metod multivariatnestatistike s sočasno uporabo natančnejših podatkov. Zaradi pravkar omenjenih razlogov inker na območju Slovenije do sedaj še niso opravljali raziskav s področja napovedovalnegamodeliranja plazovitih terenov s pomočjo multivariatne statistike, je bila izbran ta pristopnapovedovanja plazovitih območij. Rezultati metod multivariatne statistike bodo služilikot vhodni podatki pri izdelavi linearnih matematičnih napovedovalnih modelov in kotosnova za določitev uteži posameznih spremenljivk pri postopku analitične hierarhije(AHP).33 ZERMOS – Zones Exposées a des Risques liés aux MOuvements du Sol et du sous-sol – Območja,izpostavljena tveganjem, ki so povezana s površinskimi in podpovršinskimi premiki.154 Geološki zavod Slovenije