Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov2. Zemeljski plazovi2.1. UvodV tem poglavju so predstavljeni osnovni tipi plazenj zemeljskih gmot in z njimi povezanihtveganj. Sledi podrobnejši opis dosedanjih raziskav napovedovanja plazovitih območij sprostorskimi podatki in s podatki daljinskega zaznavanja.2.2. Splošno o zemeljskih plazovihPlazovi so naravni pojav gibanja zemljin ali kamnin v glavnem kot posledica gravitacije(Park, 1997). Povzročitelji zemeljskih plazov so naravni dejavniki, redkeje tudi človek, kiskozi daljše časovno obdobje vplivajo na stabilnostne razmere nekega območja. Sprožilciplazov so trenutni dogodki, ki tako intenzivno vplivajo na razmere nekega območja, da zastalno spremenijo njegovo stanje in s tem povzročijo splazitev mase. Plazove lahkosprožijo naravni pojavi, kot so potresi, neurja, vulkanski izbruhi itd., ali človek npr. sporušitvijo stabilnosti v hribinah zaradi nepravilnih posegov, nepravilne sečnje gozda itd.(Dyrness, 1967, Chung et al., 1995; Halounova, 1999; Van Westen, 2000). Kljub temu soplazovi naravni pojav in so kot taki del eksogene dinamike, zaradi česar je dejanskonemogoče govoriti, da plazovi degradirajo okolje. Slika 2.1 predstavlja shematski prikazprostorskih in časovnih dejavnikov (povzročiteljev in sprožilcev), ki vplivajo napojavljanje plazenj. Vplivi so lahko naravni ali človeško pogojeni. Prvi se s stališčaprostora in časa delijo na regionalne oz. splošne in na lokalne oz. specifične ter napovzročitelje in sprožilce. Na pojav plazenja dejansko vplivajo le specifični dejavniki, a jemerjenje ali ocenjevanje nekaterih med njimi v primeru opazovanj večjih območij mogočetudi na osnovi manj natančnih podatkov. Človeško pogojeni vplivi so lahko neposredni –sprožilci (npr. izkopi, obremenitve brežin, zajezitve, ki sprožijo dvig podtalnice itd.), alipa posredni – pogojni povzročitelji 1 (npr. sečnja gozda itd.).Prostorska in časovna razsežnost plazenja določata njegov obseg in vpliv na okolico.Posledice zdrsa posameznega plazu so različne in so odvisne od dimenzij plazu, njegovelokacije ter od škode, ki jo ta povzroči. S socialno-ekonomskega stališča so pomembni leplazovi, ki povzročijo večjo materialno škodo, včasih pa na žalost terjajo tudi človeškaživljenja. Take pojave uvrščamo med geološke katastrofe (Van Westen, 1993b). Zznanstvenoraziskovalnega stališča so pomembni prav vsi plazovi, tudi manjši, saj služijokot učni poligon za razumevanje teh pojavov. Razumevanje pojavov zdrsov zemljin inplazenja na splošno pripomore k učinkovitejši preventivi, napovedovanju in preprečevanjuneljubih dogodkov.Čeprav ni trdnih dokazov, ki bi podprli to domnevo, nekateri strokovnjaki (Alexander,1993, Van Westen, 1993b) domnevajo, da se nastale škode in izgube človeških življenj, ki1 Trajanje človeško pogojenih povzročiteljev je s človeške časovne perspektive precej daljše od trajanjasprožilcev, izraženo v geološkem času, pa je njihovo trajanje še vedno kratko.Geološki zavod Slovenije 7