Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovvrednosti. Carrara (1983) predlaga razvrstitev litoloških enot na osnovi verjetnostipojavljanja plazov, ki temelji na vrednostih relativnih odstotkov površin enot, ki so jihprizadeli plazovi. Ta pristop je močno podvržen predhodnim dognanjem. V danemprimeru pomeni večja vrednost (D-P) 2 /P večjo verjetnost pojavljanja plazov, obenempa je pomemben tudi predznak vrednosti “D – P”. Negativni predznak “D – P”pomeni manjšo verjetnost in večja ko je vrednost (D-P) 2 /P, manjša je verjetnostpojavljanja plazov. Ordinalna razvrstitev litoloških enot po verjetnosti pojavljanjaplazov je podana v stolpcu “V” v zgornji preglednici (Preglednica 4.28), večjavrednost pa pomeni večjo verjetnost pojavov plazenj. Enote piroklastitov in apnenca,peščene in laporne gline, gline in peščenjaka ter lapornega apnenca, dolomita inpeščenega “skrilavca” so bile zaradi njihovih inženirskogeoloških lastnosti namenomaprestavljene v nižji del preglednice, kot nakazujejo vrednosti (D-P) 2 /P.Zaradi premajhnih pričakovanih (primerjalnih) vrednosti je analiza pojavljanjaposameznih tipov plazov v odvisnosti od litoloških enot manj zanesljiva kot zgornja.Podana je strnjeno v spodnji preglednici (Preglednica 4.29). V stolpcih“Tip_plazu_1”–“Tip_plazu_5” so podane vrednosti (D-P) 2 /P za posamezne litološkeenote (kritična vrednosti pri df=1 je χ 2 =3,841459). Stolpci “+” označujejo pozitivnooz. negativno povezavo med dejanskim številom in pričakovanim številom plazov (D-P) v litološki enoti. Pozitivna povezava predstavlja vpliv enote na pojavljanje plazov.Na dnu preglednice sta podani oceni dveh testov, najprej testa χ 2 in nato šeKolmogorov-Smirnovega testa. Obe oceni kažeta na statistično značilni vplivlitoloških enot na pojavljanje plazov posameznega tipa.Pri analizi fosilnih plazov (Tip plazu 1) izstopajo le tri litološke enote. Pojavljanjeplazov je na nanosih rek in potokov ter na “glinastem skrilavcu” in podrejeno drugihkamnin pozitivno, pojavljanje plazov na dolomitu pa negativno značilno različno.Pojavljanje plazov, ki se gibljejo s prekinitvami, je povezano s pojavljanjem enot“glinastega skrilavca”, pobočnega grušča, psevdoziljskih skladov, peščenjaka z“glinastim skrilavcem”, alevrolitom, konglomeratom in laporjem, peščenjaka zargilitom in tufom ter s pojavljanjem piroklastitov. Negativna povezava, ki pomenimanjšo verjetnost pojavljanja plazov, je opazna pri enotah apnenca in dolomita,dolomita, konglomeratnih zasipov, nanosov rek in potokov ter lapornega apnenca zdolomitom in peščenim “skrilavcem”. Za ta tip plazov (Tip plazu 2) je možno trditi, daje povezan s pojavljanjem mehkejših, bolj erozivnih in plazljivih kamnin. Počasnaplazenja (Tip plazu 3) se značilno pojavljajo le v dveh enotah, v “glinastem skrilavcu”in psevdoziljskih skladih. Rezultati kažejo na podobno pojavljanje počasnih plazenjkot plazov, ki se gibljejo s prekinitvami, a so tu povezave slabše izražene. Trenutnizdrsi se značilno pojavljajo le v “glinastem skrilavcu”, njihovo značilna odsotnost paje povezana z enoto apnenca in dolomita. Pojavljanje tega tipa plazov (Tip plazu 5) sesklada z drugimi tipi plazov in je bolj povezano z enotami mehkejših kamnin, kar kažena prevlado usadov nad podori.Preglednica 4.29 – Rezultati χ 2 testa pojavljanja posameznih tipov plazov na litološkihenotah.Litološka enota + Tip plazu 1 + Tip plazu 2 + Tip plazu 3 + Tip plazu 5Nanosi rek in potokov + 7,08245897 – 16,195467 – 0,90390855 – 0,4508139284 Geološki zavod Slovenije