Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovprebivalstva (< 3 %), na ogroženih območjih pa med 20 in 25 % prebivalcevobravnavanega ozemlja. Prebivalstvo najbolj ogrožajo počasna plazenja,najmanj pa trenutni zdrsi. Za ceste velja, da jih je na zelo ogroženih območjih do3,5%, na ogroženih pa kar okoli 50 %.Skozi celotno delo je avtor razvil uporabno metodologijo za izdelavo kart tveganja predplazovi. Dobljena metodologija ima lahko široko uporabo pri izdelavi različnih prostorskihaktov, pri načrtovanju vzdrževalnih del za ceste, železnice, plinovode in drugo infrastrukturo,pri določevanju zavarovalniških premij za nepremičnine, itd. Metodologijo obdelave se lahkouporabi tudi v druge namene, ne samo za določitev tveganja pred zemeljskimi plazovi, kardaje monografiji določeno univerzalnost uporabe.Druga posebna kvaliteta monografije je kompleksen pristop k problematiki in upoštevanjevseh možnih podatkov in tehnologij obdelav, ki bi lahko izboljšali rezultate dela. Avtor jepokazal, da je statistika zelo močno orodje in daje zanesljivejše rezultate kot izkustvenipristopi in je vsaj enakovredna uporabi umetne inteligence (strojno učenje).V bodočnosti bo tehnologija pridobivanja podatkov z daljinskim zaznavanjem v marsičemizboljšana. Naj naštejemo nekaj naprednih tehnologij, ki se danes že uporabljajo:• komercialni satelitski posnetki resolucije 1 m x 1m,• radarski posnetki ali pa lasersko skeniranje površine, ki bodo omogočili izdelavodigitalnih modelov površine s podobno resolucijo, kot jo bodo imeli satelitskiposnetki,• analitika, ki bo omogočila na osnovi znane podobe obstoječih plazov poiskati naterenu neregistrirane plazove,• novi in natančnejši vhodni informacijski sloji različnih strok.Naštete in še mnoge druge izboljšave tehnologije pridobivanja prostorskih podatkovzemeljskega površja bodo napovedi naredile še mnogo zanesljivejše. Metodologija napoveditveganja pred plazovi, ki jo je postavil avtor bo s tem omogočila bistveno boljšo izdelavonapovedi, podatki bodo bistveno manj obremenjeni z napakami, četudi je že sedanja napovedza ozemlje osrednje Slovenije, severozahodno od Ljubljane dala zelo dobre rezultate.Na koncu se moramo vprašati, kako je mogoče napoved tveganja pred plazovi praktičnouporabiti? Če rezultati napovedi tveganja niso uporabljeni v praksi potem je bilo vse obsežnodelo zaman. Napoved tveganja pred plazovi je osnova za preventivo pred zemeljskimiplazovi. Sloni lahko le na strategiji varstva pred plazovi, ki mora biti postavljena za slovenskoozemlje in za naše zmožnosti ukrepanja. Zahteva veliko število aktivnosti, ki jih izvajajorazlične službe in strokovnjaki.Osnova za uspešno preventivo pred zemeljskimi plazovi sloni na dveh enakovrednopomembnih sestavinah:• na zajemanju in shranjevanju raznih podatkov o novih zemeljskih plazovih v posebejpripravljene baze podatkov in na spremljanju sprememb na obstoječih (aktivnih)plazovih. Za določeno območje je treba registrirati obstoječe pojave plazenja tal, jihspremljati in jih shranjevati v omenjene baze podatkov. Pomemben element tehpodatkovnih baz je javnost dostopa, tako, da jih je smiselno objaviti na npr. spletnihstraneh Ministrstva za okolje in prostor.Predgovor - VIGeološki zavod Slovenije