Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov4.4. Digitalni model višinDigitalni model višin predstavlja enega pomembnejših podatkovnih slojev o nekemprostoru (obravnavanem območju). Kot pomemben vir podatkov se je izkazal tudi prinapovedovanju plazovitih območij (poglavje 2.5. Dosedanje raziskave).4.4.1. Naklon pobočijInformacija o naklonu pobočja je pomemben vir podatkov pri izdelavi modelatveganja pred plazovi, saj nagib pobočja med ostalim pogojuje njegovo stabilnost aligledano obratno, trenutna stabilnost pobočja se odraža v njegovem trenutnem naklonu.Zakon gravitacije vodi gibanje vseh teles znotraj gravitacijskega polja. Vsa telesa vneravnovesnem stanju tako strmijo h gibanju proti območjem z manjšo potencialnoenergijo. Namen tega podpoglavja je pokazati povezavo med naklonom pobočja, kipogojuje velikost vzporedne komponente sile teže T (Slika 2.2), in pojavom plazenj.Večji ko je naklon, večja je vrednost T v odnosu do strižnega odpora T', zaradi česar semanjša vrednost varnostnega količnika F s (Enačba 2.3). Pri določenih kotih pride zatodo porušitve v materialu, ki se izrazi kot pojav plazenja. Kót, pri katerem se začnopojavljati plazovi, se imenuje kritični kót in je pomembna ločnica pri napovedovanjuplazovitih območij.Praviloma naj bi bila pobočja v naravi uravnotežena, kar pomeni, da se zaradidelovanja normalnih eksogenih dejavnikov stabilnost pobočij postopoma zmanjšuje.Ekstremne razmere, kot so vremenske ujme, poplave, potresi in izbruhi vulkanov, padodatno pospešijo delovanje eksogenih dejavnikov in delujejo kot sprožilci. Medsprožilce plazov sodi tudi človek s svojimi nepravilnimi posegi v prostor. Izračunnaklona pobočja je v GIS okolju enostaven. Algoritem, ki ga uporablja programskipaket ArcINFO © , izračuna spremembo višinske vrednosti iz celice v vseh osmihsmereh in nato izbere maksimalno vrednost teh sprememb, izraženo v stopinjah aliodstotkih (ESRI, 1999). Metoda je povzeta po Burrough (1986). Naklon je torejgradient ploskve terena oziroma je njen prvi odvod na obravnavani lokaciji. Strmostpobočja do določene mere vpliva na procese prenosa materiala po pobočju in s temvpliva na stopnjo erozije in površinskega odtekanja vode.Avtorji spodnjo mejo pojavljanja plazenj postavljajo različno; na 5°–10° (OAS, 1991),na 6°–10° (Jäger & Wieczorek, 1994), na 5,7° (Richetti, 2000), na 10° (ResourcesInventory Committee, 1997; Chung & Fabbri, 1999), na 14° (Bernkopf et al., 1988) inna 15° (Nilsen et al., 1979; Carrara, 1983; Syarief et al. 1999; Rautela, 1999; Dhakalet al., 2000). Stabilnost pobočja je seveda v največji meri odvisna od strižnega kótakamnine ali zemljine.Slika 4.1 prikazuje histogram površine v km 2 , ki jo pokrivajo posamezni razredinaklonov pobočij na obravnavanem ozemlju. Opazna je bimodalna porazdelitevnaklonov pobočij. Prvi vrh se nahaja pri majhnih naklonih (do 5°), kar je posledica52 Geološki zavod Slovenije