Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov2.4. Tveganja, nevarnosti in posledice plazenjNevarnosti, ki so posledica plazov, se večinoma ne zavedamo; največkrat je ne opazijoniti prebivalci, ki živijo na potencialno nevarnem območju. Šele tragedije, kot je bilmangartski plaz novembra 2000, ki je terjal človeška življenja, nas opozorijo na posledicenepravilnih posegov v prostor, pa čeprav omenjeni plaz ni bil posledica človeškegadejanja.Da bi zmanjšali negativne posledice plazenja, so strokovnjaki začeli izdelovati kartenevarnosti in napovedovati verjetnost pojavljanja plazov. Največkrat se prave poslediceplazov pojavijo šele s časovnim zamikom nekaj mesecev ali let po dogodku, saj seogroženi soočajo z ekonomsko-eksistencialnimi problemi. V analize so vključili tudisociološki vidik in nastale so karte ogroženosti, ranljivosti in tveganja. Te prikazujejoizpostavljenost prebivalstva in imetja plazovom. Spodnje slike prikazujejo pogostejšeposledice plazenj – poškodbe na stanovanjskih objektih (Slika 2.10) in poškodbe nainfrastrukturi (Slika 2.11 in Slika 2.12).Slika 2.10 – Poškodbe na poslopju, ki stoji na plazu. Objekt se nahaja pri vasi Gorje nadCerknim.Slika 2.11 – Poškodbe na cestišču. Na sliki je opazen zgornji odlomni rob plazu. Plaz senahaja na cesti Gorje – Grahovo.14 Geološki zavod Slovenije