Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovvisokoločljivih večspektralnih satelitskih posnetkov (podob) z barvnim modelom CIE L*a*b*v primerjavi s standardnim barvnim modelom RGB pri napovedovanju plazov. Na podlagirezultatov uspešnosti klasifikacij je bila podana najprimernejša kombinacija kanalovsatelitskih podob in določena najprimernejša metoda klasifikacije za napoved plazovitihobmočij na delovnem območju ter ovrednotena zanesljivost napovedi pojavov plazenj.Pokazano je bilo, da je predanalitična obdelava satelitskih posnetkov z barvnim modelom CIEL*a*b* bolj uporabna pri napovedovanju plazov, saj dajejo slednje podobe boljšenapovedovalne rezultate. Uspešnost klasifikacije plazovitih in neplazovitih območij je bila79,2 %. Dokazano je bilo, da je možno s podatki visokoločljivih večspektralnih satelitskihposnetkov s precejšno natančnostjo napovedovati pojave plazenj, kljub prisotnostivegetacijskega pokrova.Izdelano in proučeno je bilo več vrst modelov za napoved potencialnih plazovitih območij,določena območja, ki so nagnjena k plazenju in na osnovi najprimernejšega napovedovalnegamodela izdelana karta tveganj pred plazovi na obravnavanem območju ter ocenjenaogroženost zaradi njihovega pojavljanja. Z izdelanimi napovedovalnimi modeli je biladosežena visoka zanesljivost napovedovanja plazov, obenem pa je treba poudariti, da rezultatizanesljivosti temeljijo na vzorcu 614-ih plazov. Na obravnavanem ozemlju prebiva okoli135000 ljudi, od katerih jih majhen delež (< 3 %) živi na zelo ogroženih območjih. Naogroženih območjih živi med 20 in 25 % prebivalcev obravnavanega ozemlja. Največjogrožnjo predstavljajo počasna plazenja, najmanjšo pa trenutni zdrsi. Tudi delež cestišč, kipoteka preko zelo ogroženih območij se giblje okoli 3 %, delež cestišč, ki leži na ogroženihobmočjih pa znaša dobro polovico vseh cestišč.Pokazano je bilo, da je mogoče, z upoštevanjem pomembnejših prostorskih dejavnikov,izdelati zanesljiv model napovedi pojavljanja plazov in določiti območja z večjim tveganjem.V ta namen so bili uspešno uporabljeni obstoječi prostorski podatki večje ločljivosti inpodatki iz visokoločljivih visokospektralnih satelitskih podob. Pokazano je bilo tudi, danekateri od uporabljenih prostorskih dejavnikov ne vplivajo bistveno na pojavljanje plazov naobravnavanem območju. Tisti dejavniki, katerih vpliv na pojavljanje plazov je bil dokazal, paso pomembni pri modeliranju in jih je pri napovedovanju pojavljanja plazov nujno upoštevati.Na območju Slovenije oz. njenega dela je to delo prvi poskus statističnega pristopa kreševanju problematike napovedovanja pojavov plazov in prvi poskus izdelave karte tveganjapred plazovi na osnovi statističnih metod.Ključne besede: plazovi, GIS, satelitske podobe, karte napovedi pojavljanja plazov,modeliranje, model CIE L*a*b*, SlovenijaPovzetek - IIGeološki zavod Slovenije