Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovTveganje (R), ki jo povzroča neko plazovito območje, je možno izraziti s produktomverjetnosti letnega dogodka (P a ) in verjetnosti posledic (C):R = (P a ) × C. Enačba 2.6Verjetnost posledic (C) določa verjetni vpliv dogodka na prebivalstvo, objekte ininfrastrukturo ter je lahko izražen tudi kvalitativno, z oceno (Resources InventoryCommittee, 1997). Dejavnik bo imel v gosteje naseljenih območjih in v bližiniinfrastrukture višjo vrednost, saj je večja verjetnost, da bo tam povzročena hujša škoda kotdrugje.2.5. Dosedanje raziskaveDosedanje raziskave so se usmerile v ugotavljanje najprimernejših metod za analizo innapovedovanje potencialnih plazovitih območij, njihovih tveganj, nevarnosti in posledic,v ugotavljanje dejavnikov, ki najpogosteje vplivajo na plazenje, in v uporabo satelitskihpodob pri odkrivanju in napovedovanju plazov.2.5.1. Napovedovanje pojavov plazov in plazovitih območij, ugotavljanje dejavnikovvpliva na plazenjePlazovi so nadloga, ki se pojavlja širom po svetu. Prav zato je število raziskav inpublikacij na tem področju zelo veliko. Skupna izhodišča vseh raziskav so tripredpostavke:• pojavi v preteklosti in sedanjosti so ključ za napovedovanje pojavov v prihodnosti,• vzroke plazenja je možno opisati s kombinacijo posameznih dejavnikov, npr. zgeološko zgradbo terena, naklonom terena, jakostjo padavin itd. in• klimatske spremembe, razen občasnih izrednih klimatskih dogodkov, naraziskovanem območju ne bodo bistveno vplivale na pomen posameznih vplivnihdejavnikov.Zaradi slabega poznavanja vzrokov in procesov, povezanih s klimatskimispremembami, je upoštevanje tretje predpostavke edino logično. Razen Griffithsa insodelavcev (1999) v pregledani literaturi potencialnih klimatskih sprememb vprihodnosti niso upoštevali.Metode napovedovanja nestabilnih območij se delijo v dve skupini, neposredne aliizkustvene (kvalitativne) in posredne. Slednje se delijo na statistične (verjetnostne) indeterministične (izkustveno 2 pogojene) metode.2 Pri determinističnih metodah raziskovalec določi pomembnost posameznega parametra v enačbi problema, kiga rešuje. Pomembnost parametra (njegova utež) izhaja iz izkustvenih dognanj raziskovalca.Geološki zavod Slovenije 17