Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov• splošen pregled nad območjem interesa – daljinsko zaznavanje omogoča študijorazličnih prostorskih oblik in njihovih odnosov,• možnost opazovanja težko dostopnih/nedostopnih območij,• prihranek časa – hitrejša pridobitev informacij o večjih ozemljih in s tem• zmanjšanje stroškov,• multidisciplinarne aplikacije – podatki se lahko uporabljajo na različnih področjihter• stalen razvoj tehnologije, ki omogoča vedno večjo natančnost dobljenih podatkov.Poleg prednosti se pri daljinskem zaznavanju pojavljajo tudi omejitve, ki so predvsemtehnične narave, saj so zahteve uporabnikov podatkov vedno korak pred zmogljivostjosenzorjev. Smernice razvoja težijo k vedno bolj natančnim in obširnim podatkom.5.3. Priprava podatkov daljinskega zaznavanjaPriprava podatkov je vedno pogojena z obliko “surovih” podatkov, ki jih uporabnik dobiod prodajalca. Podatki so lahko povsem neobdelani, kar pomeni, da jih je treba vpeti vprostor in izločiti vplive raznih atmosferskih pojavov. Spet drugi podatki so lahko žepovsem pripravljeni za analize. Za primer obravnavanega območja je bilo treba podatke ssatelita Resurs-F2 še pripraviti, podatki s satelita Landsat pa so bili že pripravljeni. Iznadaljnje obdelave je bil izločen Landsatov termalni IR kanal (TM5 – 6. kanal) zaradinjegove slabe ločljivosti (120 metrov). Vpenjanju podob v prostor je sledilo združevanjevisokoločljivih z večspektralnimi podobami.5.3.1. Vpenjanje podatkov v prostor in predanalitična poprava podobPodatki s satelita Landsat so bili ob nakupu že vpeti v prostor – geolocirani. Vpenjanjeso opravili na Statističnem uradu RS na podlagi 418 oslonilnih točk. Povprečnanapaka na celotni karti je bila manjša od 30 metrov. Resursovi podatki ob nakupu nisobili geolocirani, obenem pa so bili posneti v smeri leta satelita (azimut 9°), zato semjih moral pred uporabo vpeti. Postopek vpenjanja je bil opravljen na osnovi 66-ihoslonilnih točk, za osnovo pa je služila topografska karta Slovenije v merilu 1 : 50.000– TK50 (Geodetska uprava RS, 1994). Po vpenjanju je znašala povprečna napaka nacelotni karti v smeri koordinate Y (S-J) manj kot 3,5 metra za vse tri kanale. V smerikoordinate X (V-Z) je napaka za vse tri kanale znašala okoli 20 metrov. Večja napakav smeri koordinate X je pričakovana, saj se obravnavano območje nahaja prav na robuprecej večje originalne podobe, kjer je razdalja od goriščnice najdaljša. Natančnejšipodatki so navedeni v tretjem poglavju (Preglednica 3.6).Podobe MK-4 so bile zaradi prisotnosti šuma v podatkih obdelane z metodoodstranjevanja šumov na podobah. Ta metoda deluje po načelu premikanjaspremenljivega digitalnega cedila (okna) preko podobe. Vrednost digitalnega cedila jeodvisna od lokalnih lastnosti podobe (ERDAS, 1999). Odstranitev šuma bistveno neizboljša kakovosti klasifikacije, saj so dale podobe, popravljene z metodo odstranitve124 Geološki zavod Slovenije