12.07.2015 Views

Monografija - Geološki zavod Slovenije

Monografija - Geološki zavod Slovenije

Monografija - Geološki zavod Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkoval. (1991). Omenjene metode združevanja visokoločljivih in multispektralnih podob,razen metode signalov enakih valovnih dolžin, omogoča tudi programski paketERDAS IMAGINE © . Na podlagi priporočil (ERDAS, 1999; Sanjeevi et al., 2001) jebila za metodo združevanja izbrana metoda glavnih komponent (PCA), saj se je ta pridanih podatkih zdela najprimernejša. Za izračunavanje izhodnih vrednosti celic popostopku združevanja je bila izbrana metoda kubične konvolucije. Metoda jenatančneje opisana v Lillesand & Kiefer (1999). Osnovni vodili obdelave podob zmetodo glavnih komponent sta postavki, da prva glavna komponenta vsebuje leinformacije o albedu oz. osvetljenosti obravnavanega območja in, da je osvetljenost vkratkovalovnem IR spektru enaka tisti iz vidnega spektra (Welch & Ehlers, 1987). Napodlagi teh dveh trditev je bila prva glavna komponenta (PCA1-MK-4) podob MK-4,ki predstavlja osvetljenost območja na visokoločljivih podobah, zamenjana s prvoglavno komponento (PCA1-TM5) podob Landsat-5 TM. Rezultat je bil niz novihvisokoločljivih multispektralnih podob obravnavanega območja.Dejstvo, da so bile podobe Landsat-5 TM pridobljene poleti leta 1993, podobe MK-4pa zgodaj jeseni leta 1991, ne moti, saj so bile podobe s stališča letnih časovpridobljene v kratkem časovnem razmiku. Napaka, ki je nastala med posnetkoma, jebila zanemarjena in privzeto je bilo, da je prišlo v dvoletnem obdobju le do manjšihsprememb tipov površja. Združevanje različnih časovnih podob z različno ločljivostjoso uspešno uporabili tudi Hongzhou & Yongjun (2001) ter Qin et al. (2001).5.4. Problem barvnega prostora in njegova uporaba pri klasifikaciji podobdaljinskega zaznavanjaOsnovnim pripravam podatkov za nadaljnje obdelave je sledila pretvorba dela podatkov vobliko, primernejšo za klasifikacijo v gruče (ang. cluster). To je bilo izvedeno z barvnimmodelom CIE L*a*b*, ki je opisan v tem podpoglavju. Podobe, obdelane z modelom,opisanim v poglavju 5.4.1., so bile primerjane z neobdelanimi ekvivalenti. Rezultati sopredstavljeni v poglavjih 5.5.1 in 5.5.4.5.4.1. Barvni model CIE L*a*bBarvni model RGB, ki ga sestavljajo tri osnovne barve, rdeča, zelena in modra, jeklasični model barvnega prostora, ki zaseda prvo mesto med načini obdelav podob. Vuporabi je tudi barvni model IHS (tudi HSI, HSL ipd.). Ta se od prvega razlikuje ponačinu merjenja barv, ki je bolj podoben človeškemu zaznavanju in deluje na osnovičistosti in osvetljenosti, medtem ko prvi model deluje na osnovi seštevanja osnovnihtreh barv. Problem opisanih dveh modelov je neenakomernost barvnega prostora, karpomeni, da prehod med dvema barvama ne poteka linearno po premici Evklidskerazdalje in opazna barvna razlika ni enaka za vse tri komponente prostora, ki gasestavljajo (CIE, 1986; Guo et al., 2000). V nadaljevanju opisan model CIE L*a*b*ima lastnosti enakomernega barvnega prostora in se v grobem izogne omenjenimneenakostim barvnih razlik drugih dveh barvnih modelov (Guo et al., 2001). Model126 <strong>Geološki</strong> <strong>zavod</strong> <strong>Slovenije</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!