Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov1. Uvod1.1. ProblematikaProstorske analize so z razvojem geografskih informacijskih sistemov (GIS) v zadnjihdveh desetletjih doživele svoj razmah na vseh področjih, ki se ukvarjajo s prostorskopovezanimi podatki. Danes si zaradi zahtev uporabnikov po številčnejših in natančnejšihpodatkih brez računalniške podpore ne moremo več predstavljati prostorskega modeliranjain napovedovanja raznih dogodkov, med katere sodijo tudi neprijetni. Nenehno širjenječlovekovega življenjskega prostora in poseganje na manj primernejša območja za različnedejavnosti povečuje potrebo strokovnjakov po napovedovanju takih dogodkov, da bi s temzmanjšali njihove neželene učinke ali se jim celo izognili. Neželeni učinki so večinomapovezani s škodo, ki nastane na infrastrukturi in objektih, na žalost pa so lahko povezanitudi s človeškimi žrtvami. Da bi bile posledice takih dogodkov zmanjšane na najmanjšomožno mero, se načrtovalci prostora poslužujejo kart nevarnosti/verjetnosti pojavovneljubih naravnih dogodkov. Med povzročitelje škode sodijo tudi plazovi, ki jih jenajprimerneje širši javnosti prikazati na kartah nevarnosti oz. verjetnosti pojavov.Karte plazov lahko delimo na dve skupini, na karte pojavov plazenj in karte tveganj predplazovi. Prva skupina predstavlja karte, ki prikazujejo le obstoječe pojave plazenj, drugapredstavlja karte, ki z določeno stopnjo verjetnosti napovedujejo pojavljanje plazenj.Slednje torej prikazujejo območja možnih pojavov plazenj v prihodnosti (Hansen, 1984).Določitev verjetnosti pojavljanja plazenj v prostoru in času omogoči strokovnjaku ocenoogroženosti in stopnje potencialne škode, nastale na objektih ter infrastrukturi ali naostalih ogroženih objektih.Slika 1.1 prikazuje potek izdelave modela napovedi plazovitih območij, izdelavo kartenevarnosti zaradi plazov in oceno ogroženosti, kot posledico pojavljanja plazov. Spodajpredstavljena struktura raziskave je v skladu s prikazano strukturo na sliki. Uvodnimpoglavjem, kjer je podana teoretična osnova napovedovanja plazovitih območij, sledipoglavje, ki razlaga izbiro vplivnih dejavnikov in opisuje izbrane prostorske podatke. Vprimeru, da podatki niso dovolj kvalitetni, je izdelava modela nesmiselna, saj so netočnitudi rezultati. Analiza posamičnih podatkovnih slojev (spremenljivk) omogočaraziskovalcu določitev povezanosti dejavnikov z opazovanimi pojavi, plazovi, oz. mupomaga določiti vpliv dejavnikov na pojavljanje plazov. Na podlagi jakosti vpliva, ki jodoločajo statistični parametri, so bile pri izdelavi modela napovedi plazovitih območijupoštevane pomembne in izločene nepomembne spremenljivke. Pred izdelavo modela sobile najprej ugotovljene soodvisnosti spremenljivk, nato pa so bili z metodamimultivariatne statistike določeni odnosi med spremenljivkami in pojavi plazenj. Na osnovidobljenih rezultatov so bili izdelani modeli napovedi plazovitih območij. Za ocenoogroženosti zaradi plazov so bili v analizo vključeni podatki o naseljenosti ininfrastrukturni mreži.Geološki zavod Slovenije 1