Monografija - Geološki zavod Slovenije

Marko KomacNapoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkovSlika 4.67 – Frekvenca pojavljanja plazov po posameznih tipih v odvisnosti od količine prisotne vlage v plaziščuali njegovi neposredni bližini. Vrednost ordinatne osi predstavlja odstotek plazov znotraj posameznega tipaplazov.......................................................................................................................................................... 111Slika 4.68 – Korelacija pojavov vseh plazenj glede na površinske tipe po nomenklaturi CORINE................... 113Slika 4.69 – Krivulja pojavljanja vseh plazov v odvisnosti od površinskega tipa po nomenklaturi CORINE. Sčrto je prikazana teoretična porazdelitev glede na vrednosti ozadja ( x = 5,36021, δ 2 = 20,2525). ........... 113Slika 5.1 – Primerjava rezultatov analiz podob s šumom (MK) in brez njega (MKN). Le v 51,1 % primerov sodale slednje podobe boljše rezultate pri klasifikaciji. Rezultati so prikazani za 92 podob, ki so bileanalizirane pred in po uporabi filtra za odstranjevanje šuma. Vrednosti IUK so izračunane po metodi,predstavljeni v poglavju 5.5.2. .................................................................................................................... 125Slika 5.2 – Barvni prostor L*a*b*. Vrednost L* predstavlja osvetljenost, vrednost a* prehod med zeleno inrdečo barvo in b* prehod med modro in rumeno barvo. Na manjši sliki je prikazan barvni prostor RGB. 130Slika 5.3 – Satelitska podoba Kranja in okolice (TM5, kanali – 1, 4 in5) (a), prikaz vrednosti celic podobe vRGB barvnem prostoru (b) in v CIE L*a*b* barvnem prostoru................................................................. 130Slika 5.4 – Zloženka iz 4., 3. in 2. kanala satelitske podobe tm5_res_merge v RGB barvnem prostoru, prikazanas sivimi odtenki. .......................................................................................................................................... 131Slika 5.5 – Zloženka iz 4., 3. in 2. kanala satelitske podobe tm5_res_merge v CIE L*a*b* barvnem prostoru,prikazana s sivimi odtenki........................................................................................................................... 131Slika 5.6 – Vrednosti OIF za podobe, pri katerih se pri vrhu pojavljajo enake barvne zloženke........................ 135Slika 5.7 – Vrednosti indeksa uspešnosti klasifikacije (IUK) za 20 zloženk 9-ih osnovnih podob, razvrščenih odnajvečjega OIF na levi do najmanjšega OIF na desni. Slike prikazujejo nepovezanost med vrednostmi OIFposameznih kombinacij kanalov (prikazani na abscisni osi) z uspešnostjo klasifikacije plazovitih območij.Indeks uspešnosti klasifikacije je izračunan po enačbi 5.11. ...................................................................... 135Slika 5.8 – Razmerje med površino, ki jo zasedajo razredi (oz. gruče) s plazovi, in napako klasifikacije. Podatkizajemajo rezultate za 418 različnih podob. ................................................................................................. 137Slika 5.9 – Razlika med nenadzirano in nadzirano klasifikacijo pri določanju gruč s plazovi. .......................... 139Slika 5.10 – Rezultati nenadzirane klasifikacije za 58 kombinacij barvnih zloženk. Abscisa prikazuje zaporedneštevilke različnih barvnih zloženk, katerih lastnosti so podane v prilogi – Priloga IV – Zloženke............. 140Slika 5.11 – Rezultati za 50 najbolje uvrščenih kombinacij barvnih zloženk, klasificiranih z metodo “ARC”.Abscisa prikazuje zaporedne številke različnih barvnih zloženk, katerih lastnosti so podane v prilogi –Priloga IV – Zloženke. ................................................................................................................................ 142Slika 5.12 – Osnovni kanali zloženke, sestavljene iz prve (91,61 %), tretje (2,61 %) in četrte (1 %) glavnekomponente podobe tm5b_160_pca. Vrednosti v oklepajih podajajo deleže komponent v skupni varianci.Podobe so orientirane proti severu, dolžina spodnje stranice pa znaša 32 kilometrov................................ 142Slika 5.13 – Tretji, četrti in peti kanal osnovne podobe tm5_res_merge, ki sestavljajo najuspešnejšo zloženkolab_345_mkn_pca1_arc_158_1024. Podobe so orientirane proti severu, dolžina spodnje stranice pa znaša32 kilometrov. ............................................................................................................................................. 142Slika 5.14 – Rezultati za 50 najbolje uvrščenih kombinacij barvnih zloženk, klasificiranih z metodo“LAB_ARC”. Abscisa prikazuje zaporedne številke različnih barvnih zloženk, katerih lastnosti so podane vprilogi – Priloga IV – Zloženke................................................................................................................... 143Slika 5.15 – Prvi, tretji, četrti in šesti kanal osnovne podobe in tm5_mkn_pca, obdelane z metodo Tassel cap 26 .Podobe so orientirane proti severu, dolžina spodnje stranice pa znaša 32 kilometrov................................ 143Slika 5.16 – Rezultati metode RGB gruč za osnovnih 58-ih zloženk. Abscisa pirkazuje zaporedne številkerazličnih barvnih zloženk, katerih lastnosti so podane v prilogi – Priloga IV – Zloženke. ......................... 144Slika 5.17 – Vrednosti indeksa uspešnosti klasifikacije (IUK) za 20 zloženk 9-ih osnovnih podob, dobljenihneposredno z metodo RGB gruč (IUK_ARC) in po obdelavi z CIE L*a*b* modelom (IUK_ARC_L*a*b*).Vrednosti na sliki so razvrščene od najmanjšega IUK_ARC_L*a*b* na levi, do največjega na desni. Slikekažejo, da dajo zloženke, obdelane z drugo metodo, boljše rezultate. Trditev ne drži le v primeru osnovnepodobe tm5_160_pca. Indeks uspešnosti klasifikacije je bil izračunan po enačbi 5.11. ............................. 145Slika 5.18 – Podoba lab_345_mkn_pca1_arc_158_1024 je dala najboljše rezultate pri napovedi plazov.Sestavljajo jo kanali 3, 4 in 5, satelitske podobe Landsat-5 TM, združene s prvo glavno komponento(PCA1) podobe s satelita Resurs-F2. Obdelana je bila z CIE L*a*b* modelom in nato klasificirana zmetodo RGB gruč. ...................................................................................................................................... 147Slika 5.19 – Satelitska podoba 345 (Slika 5.18), razdeljena na 33 razredov glede na možnost pojavljanja plazov..................................................................................................................................................................... 149Slika 5.20 – Korelacija vseh plazov glede na razrede satelitskega posnetka 345. .............................................. 150Slika 5.21 – Korelacija pojavov fosilnih plazov glede na razrede satelitskega posnetka 345............................. 150Slika 5.22 – Korelacija pojavov plazov, ki se gibljejo s prekinitvami glede na razrede satelitskega posnetka 345..................................................................................................................................................................... 150Slika 5.23 – Korelacija pojavov počasnih plazenj glede na razrede satelitskega posnetka 345.......................... 151XGeološki zavod Slovenije