Zdravniki v prostem času47. tradicionalno srečanjeslovenskih in hrvaškihupokojenih zdravnikovMojca Kos Golja20. maja 2011 je potekalo 47. tradicionalno srečanje Sekcijeupokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva(SUZ-SZD) in upokojenih zdravnikov Hrvaškega zdravniškegazbora (UL-HLZ) na Brdu pri Kranju in v Radovljici.Tradicionalnega srečanja smo se udeležili v velikem številu.Tokrat sta bili izbrani mesti za druženje posestvo Brdo na Brdupri Kranju in mesto Radovljica. Na zbirno mesto pred hotelKokra na Brdu smo se pripeljali s tremi avtobusi. Udeleženceviz <strong>Slovenije</strong> nas je bilo 45, iz Hrvaške 66, celotna skupina jetorej štela kar 111 oseb. Obe lokaciji, ki smo ju obiskali, sta biliskrbno izbrani, saj slovita po zanimivosti in predstavljata kulturnain zgodovinska bisera <strong>Slovenije</strong>. Mesto Radovljica je bilonedavno proglašeno za kulturni spomenik, ki ga krasi najboljcelostno ohranjeno srednjeveško mestno jedro v Sloveniji. Zaobnovo Radovljice so bila izkoriščena sredstva Evropskega skladaza regionalni razvoj, zanj pa je namenila finančna sredstvatudi Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije. Posestvo Brdoje protokolarni objekt vlade Republike <strong>Slovenije</strong>, grad Brdo paeden najbolj urejenih dvorcev v Sloveniji. Na posestvu Brdo sogostili že vrsto pomembnih protokolarnih srečanj. Leta 2001 jetam potekalo vrhunsko srečanje med ameriškim predsednikomG. W. Bushem in ruskim predsednikom V. Putinom. Leta 2008so se na posestvu od začetka januarja do konca junija odvijaleosrednje aktivnosti predsedovanja Evropski uniji, ki ga je uspešnovodila Slovenija. Samo nekaj dni pred našim obiskom, to je10. maja 2011, sta si ob obisku v Sloveniji norveški kraljevi par,kralj Harald V. in njegova soproga Sonja, v družbi slovenskegapredsedniškega para, dr. Danila Türka in ge. Barbare MikličTürk, ogledala posestvo Brdo in mesto Radovljica.Ob prihodu vseh skupin na zbirno mesto v hotelu Kokranas je osebje v avli hotela sprejelo in pozdravilo na poseben,protokolarni način. Nato so sledili pozdravni govori slovenskihin hrvaških predstavnikov ter prijateljsko druženje. Hotelskoosebje se je izkazalo tudi z izvrstno kulinariko, pripravili inponudili so nam brdski divjačinski golaž s polento ter telečjoobaro s krompirjevimi štruklji. Po dobri uri druženja v hoteluKokra smo se razdelili v dve skupini, v vsaki je bilo nekaj večkot 50 udeležencev, in začel se je voden krožni ogled posestiBrdo, vsaka skupina v svoji smeri.Naj naštejem nekaj značilnosti posestva Brdo. Na skoraj500 hektarih ozemlja se prepletajo gozdno, travno in vodnookolje, kjer raste in živi veliko število rastlinskih in živalskihvrst. Posestvo sestavlja odprti del, kamor spadajo hotel Kokra,kongresni center, grad Brdo, restavracija Zois in konjski hleviter obdajajoči parki. Zaprti del posestva je park z loviščem,kjer so naseljene različne gozdne živali. V zaprtem delu so tudiUdeleženci srečanja si ogledujejo Brdo in njegovo okolico.112 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
Zdravniki v prostem časutri koče, ena od njih služi delovnim in rekreativnim potrebampredsednika naše države.Čudovito naravno okolje in nekateri novi ter starejši objektiso, kot že omenjeno, odlična izbira za protokolarna in raznadruga srečanja, kongresne in konferenčne prireditve, posebneuradne in zasebne slovesnosti. Vendar posestvo Brdo kotprotokolarni objekt Republike <strong>Slovenije</strong> ni le kraj, kjer sesrečujejo voditelji držav in pomembne osebnosti iz političnegain kulturnega življenja, temveč mirno in zeleno okolje nudi tudiveliko možnosti za sprostitev in športne aktivnosti za vsakogar(ribolov, tenis, sprehodi, rekreacija v parku).Najprej smo si z vodičko protokolarnega objekta Brdo ogledalikongresni center. Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdanjihkasarn dograjena nova palača kongresnega centra, ki je enanajsodobnejših v Sloveniji in ima okoli 9.000 m 2 uporabnihpovršin ter je bila ob zgraditvi predvsem namenjena predsedovanju<strong>Slovenije</strong> Evropski uniji. Stavba kongresnega centra, ki jevečinoma odeta v steklo, se nevsiljivo zliva z obdajajočo naravo.Izjemno transparentna arhitektura je umeščena med Zoisovopristavo in obronki gozda ter v bližino spodnjega ribnika. Avlaje opremljena z likovnimi deli, polnimi slovenskih simbolov.Tam so na stenah trije veličastni oljni panoji, ki simbolno predstavljajotri ženske like: Svobodo, Evropo in Slovenijo. V centruso štiri večje dvorane, ki so tehnično sodobno opremljene inpoimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnostiposestva Brdo. Publikacija o posestvu navaja zanimiv podatek,da so od tam živečih živalskih vrst še posebej privlačni številnikačji pastirji (v Evropi jih živi okrog 130 vrst), v Slovenijipa domuje kar 70 vrst teh elegantnih letalcev. V kongresnemcentru so tri dvorane imenovane po kačjih pastirjih: Grandis,Splendens, Heros, v hotelu Kokra pa dve: Elegans in Virgo.Poleg večjih dvoran je v kongresnem centru Brdo še osem delovnihsejnih sob ter dvaintrideset popolno tehnično opremljenihprostorov za delo posameznikov ali manjših skupin.Blizu kongresnega centra sta konjski hlev in hipodrom. Leta1981 so namreč zgradili kobilarno s kasaškimi konji, ki seponaša z naslovom Rejski center. Tam je danes tudi šola jahanja,slovenska konjeniška akademija in konjeniški turistični center.V hlevih je prostora za okrog 50 konj, v slikoviti okolici paje 800 metrov dolga peščena tekmovalna steza z urejenimitribunami. Vsako prvo nedeljo v septembru se na hipodromupomerijo najboljši vozniki in konji iz vse <strong>Slovenije</strong>. Poleg vzrejeameriških kasačev se rejski center ukvarja tudi z oskrbo intreningom konj zasebnih lastnikov. Center obsega dva hleva spribližno dvajsetimi konji, od tega je deset lipicancev, zravenspadata maneža in omenjeni manjši hipodrom.Po ogledu kongresnega centra in kobilarne smo se odpravilina sprehod po prekrasnem parku Brdo, ki se razteza na 72hektarih urejenih parkovnih površin. Izvedeli smo, da je v 18.stoletju posestvo z gradom pripadalo rodbini Zois. Tedaj je vparku raslo ogromno eksotičnih rastlin, sadnih dreves, obsegalje še dva drevoreda, baročni park, razgledno ploščad, zimskiin celo alpski botanični vrt. Omenjeno parkovno razkošje jekasneje zaradi pomanjkanja denarja deloma propadlo. Park jebil na novo urejen ob prenovi gradu leta 1936, drugo temeljitoprenovo je doživel po drugi svetovni vojni. Posebnost parka sobujni gozdovi z edinstveno floro in favno, ki so zaradi lepoterazglašeni za gozdove s posebnim namenom. Zapisano je, daopravljajo številne in različne funkcije gozda, med katerimi soposebej poudarjene biotska, hidrološka, klimatska, turistična,raziskovalna in lovno-gospodarska. Doslej je znano, da na tempodročju raste in živi preko 1.140 rastlinskih in 1.165 živalskihvrst. Danes v parku prevladujejo eksotične vrste dreves ingrmov, vendar so med njimi tudi številne avtohtone vrste. Zelozanimivi sta 250 let stari lipi, ki se pneta ob gradu Brdo in staohranjeni še iz Zoisovih časov. Na poti po parku smo občudovalištevilne cvetoče grme rododendrona, ki so se bohotili scvetovi raznovrstnih barv, od bele, rumene, oranžne do različnomočnih rožnatih in rdečih odtenkov. Sprehodili smo se tudimimo štirih mogočnih drevoredov. Enega od njih so v časupredsedovanja <strong>Slovenije</strong> Evropski uniji poimenovali Evropskidrevored, simbolno ga sestavljajo lipe posameznih držav Evropskeunije. Na naši poti smo občudovali tudi lični čebelnjak spanjskimi končnicami s poslikavami znanih slovenskih slikarjevin s slamo krite kozolce – toplarje.Pot nas je vodila tudi ob nekaterih jezerih in potokih. V parkuje skupaj enajst jezer, ki se napajajo iz reke Kokre, vendar nisonaravna, so zajezena. Prvi dve jezeri sta nastali že davnega leta1499 z dovoljenjem cesarja Maksimiljana, še devet so jih dogradilioziroma zajezili v 20. stoletju. Največje med njimi se ponašaz Račjim otokom, kjer je urejen prostor za različne prireditvein srečanja, še posebej je priljubljen za poročne slovesnosti.Nekatera jezera v poletnem času krasijo snežno beli lokvanjiin labodi. Občudovali smo preko jezer speljane ljubke mostičeter opazovali zrcaljenje mogočnih gozdov na jezerski površini.Posebnost dela parka blizu hipodroma in vadišča za golf jegalerija kipov: ob potoku, na travnikih, pod drevesi so posejanikipi različnih živali in ljudi. Šli smo tudi mimo koče Jezero, kjerso se leta 1991 sestajali naši politiki in snovali temelje slovenskedržave in vlade. Na zgodovinske in prelomne dogodke opozarjain spominja na sprednji strani koče pritrjena spominska tabla.Protokolarni grad Brdo, ki je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji,smo obhodili in si ga ogledali od zunaj. Renesančni dvorecje dal na začetku 16. stoletja (leta 1510) postaviti goriškideželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Kasneje so nadstropnidvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimitrakti večkrat prezidali. Pogosto je tudi menjal lastnike.Sredi 18. stoletja je prešel v last baronov Zois. Od leta 1935 jebil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karađorđevića. Podrugi svetovni vojni je grad postal slovenska rezidenca JosipaBroza Tita.Od osamosvojitve <strong>Slovenije</strong> služi grad protokolarnim potrebamvlade Republike <strong>Slovenije</strong>. Dvorec, ki sicer ni odprt zajavnost, je opremljen s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami,slikami in kipi. Zelo kakovostna je zbirka kipov in slik, v kateriso zastopani slikarji: Zoran Didek, France Mihelič, FranceRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>113
Change language