ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinapostopek učenja. Zaupamo procesu med klientom in konjem. Večinaklientov, vključenih v ta model po vsem svetu, ni bila nikoli vstiku s konji. To jim daje celo veliko prednost. Zaradi »neokuženosti«s klasičnim konjarstvom (kaj je prav in kaj narobe, kako jepo pravilih in kako ni…) imajo lahko večjo kreativnost v reševanjunalog. Strokovnjaki za konje poročajo o izjemnih rešitvah, ki sojih odkrili ljudje, nevešči ravnanja s konji. Znanje o konjih sevedani namen niti cilj EAP oziroma EAL.Srečanje je oblikovano in usmerjano z opazovanjem dogajanjain postavljanjem refleksivnih vprašanj. Vprašanja, ki jihkreativno postavljata oba strokovnjaka, so vir in umetnost tegapristopa.Upoštevanje etikeEtika je ena od temeljnih predpostavk EAGALE. Vsi članiterapevtske trojice (oba strokovnjaka in konji) morajo delovatiprofesionalno in v dobro klientov.Konj ima status člana terapevtskega tima in mu izkažemospoštovanje s tem, da je svoboden vseh vezi in pričakovanj, kijih je deležen v konjarstvu. Preprosto je lahko to, kar je. S tem,da se odziva na svoj pristen način, prispeva svoj temeljni delež vterapiji in učenju.Specialist za konje in specialist za mentalno zdravje imatastrokovno ozadje in treninge, ki morajo biti priznani v državi,v kateri delujeta. Zavezana sta vsem etičnim normam svojegaizvornega strokovnega statusa.Pomembna je zaupnost v zvezi z informacijami in dogajanjemv terapiji.VarnostVarnost je osnovna skrb tega programa in prakse. Jasno je,da situacija, v kateri so tudi konji, prinaša določeno tveganje.Dokazano pa je največ poškodb s konji pri športnem udejstvovanju,kjer je konj na nek način »ukleščen« v človekove pripomočkein njegova pričakovanja. Na ta način je bolj ali manjsiljen v nenaravno vlogo, ki mu je bolj ali manj udobna. Konjiso po naravi nenapadalna bitja in se v situaciji realne ali za njihsubjektivne nevarnosti umaknejo, česar v športni situaciji včasihne morejo izvesti povsem varno za jahača ali vozača.»Varnost« je celo v SSKJ opredeljena kot »stanje varnega«, brezposebne razčlembe te definicije. Kot da je objektivna, merljivastvarnost… V negotovem in subjektivnem svetu pa je težkodefinirati neko situacijo kot absolutno varno za vse posameznike.Oznaka, kdaj je situacija za koga varna, je v resnici globokosubjektivna. Varnost je (po ameriškem slovarju) odsotnostnevarnosti, tveganja in poškodbe. Izjemna zahteva za negotovoin krhko človekovo življenje… Subjektivni občutek varnostizajema posameznikove izkušnje, znanje, opazovanje, prepričanja,ravnanja, percepcije in čustvovanja…Večina ob srečevanju z EAP pomisli na telesno varnost.Pomembno je ne zanemariti tudi čustvene varnosti udeležencev.Oba strokovnjaka odgovorno prevzameta skrb za vseudeležence v srečanju. Varnost je trajnostni proces v potekucelotnega srečanja. V srečanju EAP ali EAL je velika priložnostza učenje o varnosti v življenju. Izkušnje so pokazale, dase rizične situacije pogosteje pokažejo v »team bildingih« kot vterapevtskih srečanjih. Najpogosteje so menedžerji in vodje tistaskupina, ki se najpogosteje in najbolj grobo izpostavlja tveganjem.Konj ima ravno zaradi dela na tleh in »nevezanosti« možnost,da se iz neugodne situacije umakne. Klient prevzema svojaktivni, odgovorni delež v tem procesu. Varnost med konjem inklientom se (kot sicer v življenju!) implicira skozi odnos, skoziopazovanje sebe, svojega mesta v odnosu do konja, opazovanjakonjev, preverjanju zaznav… Opazovanje zunanjega sveta insebe pa je na koncu za vse nas najučinkovitejša veščina gledevzpostavljanja varnosti v življenju. Tim ohranja realističenpogled na situacijo v srečanju, kritične situacije rešuje na čimmanj direktiven, čim bolj naraven način. Strokovna podlagaspecialista za konje (to ni le ljubitelj konj, ampak strokovnjak,ki dosega zahtevne standarde) in njegovo poznavanje vključenihživali, dinamike med njimi in razvijajoče situacije je osnovnaetično-varnostna zahteva za delo po kriterijih EAGALA.Komu sta namenjena psihoterapijain učenje s konji?Klinično delo: Predvsem je poudarek srečanja v EAP približanječlovekovemu psihološkemu, socialnemu in tudi duhovnemusvetu skozi neverbalen, izkustveni način. Terapevt se zapotrebe srečanja »odtrenira«, torej odpove besedi kot osnovnemuorodju spremembe. Izkušnja je tista, ki doseže nepredstavljivedimenzije. Besede se uporabijo kasneje v procesu analize,integracije in aplikacije v širši življenjski okvir. Tako je tometoda, ki je lahko uspešna pri ljudeh, kjer se želimo (ali smosiljeni) izogniti verbalnemu načinu dela.Uporabljamo jo za posameznika, par, družino, skupino.Družine lahko dosežejo veliko uvidov na različnih nivojihnjihovih medosebnih povezav. Nalogo oblikujemo tako, da seprvenstveno dotakne tem, ki jih podpira terapevtski načrt. Odličnaje za težave, vezane na strukturo (meje, hierarhija, vloge),komunikacijo, sodelovanje, moč, avtoriteto, prehode... Nalogelahko naslovijo tudi vprašanja prepričanj, vrednot, odnosa dopravil, samozaupanja. Mnogo dogajanj se odvija istočasno,trenutek in dinamika omogoča izbiro fokusa.Par v delu s konji izkuša številne teme in probleme iz vsakodnevnegaživljenja. Moč, sodelovanje, spoštovanje, upoštevanje,posluh, komunikacija, soodvisnost, tekmovalnost, zabava, kreativnost,vztrajnost, gradnja odnosov, popuščanje, aktivnost…Uporaba konjev se je pokazala zelo učinkovita pri delu zmladimi. Delo s konji se na nevsiljiv način približa njihovemudoživljanju. Ponuja jim možnost podoživljanja situacije na igrivnačin, brez pritiska racionalnega in verbalnega. Doživetemu vnaknadni predelavi po izkustvenem delu lažje najdejo imena58 Revija ISIS - Januar 2012