Medicinafiziatrinja, klinična psihologinja, fizioterapevtka, delovna terapevtkain socialna delavka so nam predstavile interdisciplinarni programrehabilitacije oseb s kronično bolečino. Kronična bolečina je kompleksnaizkušnja, posledično zmanjšana sposobnost posameznikapa ni le posledica somatskih procesov, temveč tudi psihosocialnihdejavnikov. Multidisciplinarne oblike obravnave slonijo nabio-psiho-socialnem modelu razlage bolezni. Ne osredotočajo sezgolj na jakost bolečine, temveč predvsem na funkcijsko stanjein večinoma slonijo na veščinah vedenjsko-kognitivnega urjenja.Glavne komponente različnih programov rehabilitacije bolnikov skronično bolečino so učenje, stopnjevanje aktivnosti, obvladovanjedisfunkcionalnih prepričanj o bolečini in katastrofičnega doživljanjabolečine s ciljem izboljšati kakovost življenja in povečativključenost, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.Prikazana je bila obravnava oseb s kronično razširjeno bolečinov procesu poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Kroničnarazširjena bolečina je pogosta pojavna oblika kronične bolečinenerakavega izvora, ki se pojavlja v približno 10 odstotkih. Uvrščase v kategorijo funkcionalnih bolečinskih sindromov, za katerepogosto ne najdemo jasnih znakov okvare tkiva in živčevja, s katerimibi lahko pojasnili bolečino. Nazorno nam je o doživljanjubolečine in poteku rehabilitacije govorila bolnica s fibromialgijo.Udeleženci seminarja SZZB smo na rednem letnem občnemzboru, ki je sledil strokovnemu delu seminarja, po vzoruEFIC-a sprejeli Deklaracijo o bolečini. Namenjena je tistimdržavnim in strokovnim organizacijam, ki lahko prispevajo kboljši obravnavi bolečine v naši družbi. Objavljena je tudi naspletni strani SZZB (www.szzb.si).Slovensko združenje za zdravljenje bolečinepoziva k podpori zaDeklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečineBolečina, zlasti kronična, je velik zdravstveni problem, ki zmanjšuje kakovost življenja bolnika in predstavlja veliko breme za zdravstvenisistem in celotno družbo. Raziskava prevalence kronične bolečine v Sloveniji (SZZB; Cesar-Komar, Pirc, 2007) je pokazala, daima kronično bolečino vsak četrti odrasel prebivalec <strong>Slovenije</strong>. Povprečno trajanje bolečine je opredeljeno na 4,8 leta, več kot polovicaanketiranih je imelo bolečine več kot 5 let.V tej slovenski anketi je ugotovljeno, da je bila več kot tretjina anketiranih vsaj enkrat v bolniški delovni odsotnosti v povprečnemtrajanju 29 dni.Stroški zaradi obravnave bolnikov s kronično bolečino so raztreseni po različnih resorjih in organizacijskih enotah in zato sonepregledni in nenadzorovani.Kronična bolečina ni prepoznavna kot bolezen, ki ima vse postavke obravnave kot druge bolezni: preventiva, diagnostika, zdravljenjein rehabilitacija.Po Zakonu o pacientovih pravicah (člen 5, 7, 11) ima bolnik pravice tudi do obravnave bolečine, vendar strokovna specialističnaobravnava bolečine ni prepoznavna v zdravstvenem sistemu v okvirih kadrovskih normativov, specialističnega izobraževanja, klasifikacijestoritev, organizacije zdravljenja in opredelitve financiranja za takšno specialistično zdravljenje.Iz teh ugotovitev SZZB predlaga in naslavlja deklaracijo o potrebi zaNACIONALNI NAČRT ZA OBRAVNAVO BOLEČINE na:Predsednika <strong>Slovenije</strong>,Premiera Vlade <strong>Slovenije</strong>,Predsednika Državnega zbora,Ministra za zdravje,Zdravstveni svet MZ,Ministra za socialne zadeve,Ministra za šolstvo,Predsednika zdravstvene zavarovalnice.Osnove nacionalnega načrta so:• prepoznavanje bolečine kot 5. vitalnega znaka,• zagotovitev pogojev za zdravljenje bolečine po strokovnihsmernicah,• zagotovitev izobraževanja o bolečini in njenem zdravljenjuna vseh ravneh strokovnega medicinskega in zdravstvenegaizobraževanja,• organizacija akutnih bolečinskih servisov po vseh slovenskihbolnišnicah: opredelitev njihove naloge, kadrovskih inčasovnih normativov,• organizacija multidisciplinarnih centrov za specialističnozdravljenje kronične bolečine v univerzitetnih bolnišnicah,80 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
Medicina• organizacija enot za zdravljenje kronične bolečine po drugihzdravstvenih ustanovah,• javno osveščanje o bolečini in možnostih zdravljenja bolečine,• programi za izvajanje protibolečinske dejavnosti, ki obsegajofinančne in kadrovske normative,• programi za nadzor nad izvajanjem protibolečinske dejavnostiin sprotno posodabljanje.Za izvajanje takšnega programa protibolečinske dejavnosti pričakujemo, da vlada RS podpre naše pobude, poskrbi za infrastrukturoin pripomočke, omogoči dobavo potrebnih zdravil, omogoči izobraževanje in praktično urjenje in prepozna zdravljenjebolečine kot specialistično medicinsko vedo.Za slovensko Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine ima Slovensko združenje za zdravljenje bolečine podporo sstrani Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine – IASP (International Association forthe Study of Pain) in pri Evropski federaciji nacionalnih združenj – EFIC (European Federation of IASP Chapters).Skupščina SZZB, Ljubljana, 21. oktober 2011Prebiotiki in probiotiki –kupujemo učinek ali …?Helena TurkSlovensko tržišče postaja vse bolj preplavljeno z različnimipro- in prebiotičnimi izdelki. Informacije o njihovi učinkovitostivečinoma prihajajo s strani proizvajalca in so zato(pre)pogosto komercialno naravnane. Ali probiotiki splohučinkujejo? In če, kateri? Kako naj se v poplavi pre- in probiotičnihizdelkov potrošnik sploh odloči? In navsezadnje,kaj naj odgovorimo svojim bolnikom, ko nas povprašajo zamnenje glede rabe pre- in probiotikov?Z namenom poučiti slovensko strokovno javnost glede učinkovitostiin uporabe pre- in probiotikov, s katerimi se srečujemona našem tržišču, je letos poleti na Pediatrični kliniki vLjubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom: »Probiotikiin prebiotiki – dejstva in dileme«. Srečanje v organizacijiInštituta za probiotike in funkcionalno hrano je bilo razdeljenov dva vsebinska sklopa: prvi je bil namenjen štirim predavanjemstrokovnjakov z različnih področij, drugi pa je bil zastavljenkot polemična razprava, kjer so besedo dobili proizvajalci (oz.njihovi zastopniki) in imeli možnost »zagovarjati« svoj probiotičniizdelek.V prvem predavanju prof. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultete(»Kdaj lahko mikroorganizmu rečemo probiotični?«) smo sevrnili v zgodovino – npr. že leta 1917 so bili znani pozitivniučinki E. coli Nissle 1917 (zaradi katere – ker so bili njenigostitelji – so se posamezni vojaki v prvi svetovni vojni lahkoelegantno izognili okužbi črevesa z nekaterimi patogenimibakterijami), doba probiotikov pa se je pravzaprav začela šenekoliko prej. Danes imamo jasno definirane pojme, kaj so probiotiki(mikroorganizmi, ki imajo, zaužiti v zadostnih količinah,Z leve: dr. Igor Pravst, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Irena Rogelj in doc. dr. Rok Orel.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>81