ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicina• organizacija enot za zdravljenje kronične bolečine po drugihzdravstvenih ustanovah,• javno osveščanje o bolečini in možnostih zdravljenja bolečine,• programi za izvajanje protibolečinske dejavnosti, ki obsegajofinančne in kadrovske normative,• programi za nadzor nad izvajanjem protibolečinske dejavnostiin sprotno posodabljanje.Za izvajanje takšnega programa protibolečinske dejavnosti pričakujemo, da vlada RS podpre naše pobude, poskrbi za infrastrukturoin pripomočke, omogoči dobavo potrebnih zdravil, omogoči izobraževanje in praktično urjenje in prepozna zdravljenjebolečine kot specialistično medicinsko vedo.Za slovensko Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine ima Slovensko združenje za zdravljenje bolečine podporo sstrani Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine – IASP (International Association forthe Study of Pain) in pri Evropski federaciji nacionalnih združenj – EFIC (European Federation of IASP Chapters).Skupščina SZZB, Ljubljana, 21. oktober 2011Prebiotiki in probiotiki –kupujemo učinek ali …?Helena TurkSlovensko tržišče postaja vse bolj preplavljeno z različnimipro- in prebiotičnimi izdelki. Informacije o njihovi učinkovitostivečinoma prihajajo s strani proizvajalca in so zato(pre)pogosto komercialno naravnane. Ali probiotiki splohučinkujejo? In če, kateri? Kako naj se v poplavi pre- in probiotičnihizdelkov potrošnik sploh odloči? In navsezadnje,kaj naj odgovorimo svojim bolnikom, ko nas povprašajo zamnenje glede rabe pre- in probiotikov?Z namenom poučiti slovensko strokovno javnost glede učinkovitostiin uporabe pre- in probiotikov, s katerimi se srečujemona našem tržišču, je letos poleti na Pediatrični kliniki vLjubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom: »Probiotikiin prebiotiki – dejstva in dileme«. Srečanje v organizacijiInštituta za probiotike in funkcionalno hrano je bilo razdeljenov dva vsebinska sklopa: prvi je bil namenjen štirim predavanjemstrokovnjakov z različnih področij, drugi pa je bil zastavljenkot polemična razprava, kjer so besedo dobili proizvajalci (oz.njihovi zastopniki) in imeli možnost »zagovarjati« svoj probiotičniizdelek.V prvem predavanju prof. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultete(»Kdaj lahko mikroorganizmu rečemo probiotični?«) smo sevrnili v zgodovino – npr. že leta 1917 so bili znani pozitivniučinki E. coli Nissle 1917 (zaradi katere – ker so bili njenigostitelji – so se posamezni vojaki v prvi svetovni vojni lahkoelegantno izognili okužbi črevesa z nekaterimi patogenimibakterijami), doba probiotikov pa se je pravzaprav začela šenekoliko prej. Danes imamo jasno definirane pojme, kaj so probiotiki(mikroorganizmi, ki imajo, zaužiti v zadostnih količinah,Z leve: dr. Igor Pravst, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Irena Rogelj in doc. dr. Rok Orel.Revija ISIS - Januar 201281