ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaK naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikovInterna medicinaAndreja KocijančičPo osvoboditvi Jugoslavije sta se dr. Igor Tavčar in dr. LjudevitMerčun, profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti vLjubljani, lotila pisanja Osnov interne medicine. Prvi zvezki so izšliže 1947. leta, torej dve leti po osvoboditvi. Prof. dr. Igor Tavčarje napisal naslednje zvezke: Klinika krvi, Klinika krvnih obtočil,Klinika ledvic in sečnih vodov. Prof. dr. Ljudevit Merčun je istegaleta dokončal Kliniko želodca in črevesja. Naslednje leto so izšleKlinika jeter ter Klinika žolčnih vodov in trebušne slinavke, kijih je ustvaril prof. dr. Igor Tavčar, prof. dr. Ljudevit Merčun paje prispeval Kliniko presnove, Kliniko endokrinih žlez in Klinikopljuč (brez tuberkuloze). Deseta knjiga (Klinika prehrane) jenekoliko zamujala. Leta 1952 jo je izdal prof. dr. Ljudevit Merčun.Čeprav je delo izhajalo v posameznih zvezkih, sta avtorja pokrilacelotno področje interne medicine. Paginacija teče skozi vsehdeset zvezkov. To je dodaten dokaz, da sta avtorja pisala učbenikpopolne interne medicine, ki pa je izhajal postopno, najverjetnejezaradi izrazite potrebe študentov tistega časa.Avtorja sta delo skromno poimenovala Osnove interne medicine.Pa ni tako. Ko danes prebiram njune knjige, sem prepričana, da staposegla mnogo dlje kot samo v osnove. Podala sta za tiste čase zeloizčrpne in sodobne poglede na medicino, kar jim je med drugimomogočil tudi študij na tujih priznanih medicinskih fakultetah.Samo primer iz endokrinologije, kjer sem najbolj doma. Prof. dr.Ljudevit Merčun piše v svoji Kliniki endokrinih žlez med drugimtudi o tkivnih hormonih, kar je bilo za tiste čase izrazito napredno.Citiram: Poleg žleznih hormonov, ki jih izločajo endokrine žleze,poznamo še nežlezne hormone, to je snovi, ki nastajajo v tkivu teručinkujejo samo na mestu nastanka ali v bljižni soseščini. K tkivnimhormonom prištevamo tudi nevrohormone... V letošnji izdaji Internemedicine v poglavju Bolezni endokrinih žlez je skoraj enaka razlagatkivnih hormonov. Avtorica piše: Drugo mesto nastanka hormonov indrugih kemičnih glasnikov so nevrosekrecijske celice, ki so lahko združenev možganska jedra... Hormon oz. celični glasnik lahko deluje že v celici,v kateri je nastal. Nadalje lahko prehaja v sosednje celice in uravnavanjihovo delovanje. Avtorja sta očitno bila na tekočem s sodobnosvetovno literaturo in sta s presenetljivo jasnovidnostjo povzelasmeri, ki so se izkazale v naslednjih desetletjih za pravilne. Sevedapa so očitne in izrazite razlike med obema učbenikoma v navajanjudiagnostičnih možnosti in v naštevanju različnih oblik zdravljenja.Sodeč po uvodu prof. dr. Igorja Tavčarja v prvem zvezku sta hotelaavtorja s pisanjem knjig dati študentom medicine slovenski tekstza učenje osnovnega predmeta medicine. Ta ista pobuda je vodilaavtorje prve izdaje učbenika Interna medicina leta 1993, torejdobri dve leti po osamosvojitvi Slovenije. Pisanje učbenika internemedicine je spodbudilo tudi druge katedre Medicinske fakultete vLjubljani, da so pričeli s pisanjem lastnih učbenikov.Ni mi znano, na kolikšno, če sploh kakšno, naklonjenost je naletelopisanje prof. dr. Tavčarja in prof. dr. Merčuna med študenti in medostalim učnim osebjem tedanje Interne klinike. Vem pa, da našaodločitev, napisati lastni učbenik interne medicine, na Katedri zainterno medicino MF ni naletela na splošno odobravanje. Obratno,morali smo se zelo potruditi, da smo prepričali nekatereposameznike, da slovenski študentje medicine zaslužijo pisanoslovensko interno medicino, pa čeprav ne bo v vseh segmentih taka,kot so veliki in priznani angleški učbeniki. Sreča je bila, da je biloveč posluha na dekanatu in je zato naše delo dobilo status učbenikainterne medicine.Osnove interne medicine sta pisala dva avtorja, zadnjo izdajoInterne medicine pa 167. Osnove interne medicine imajo skupno781 strani, četrta izdaja Interne medicine pa 1145 strani. Internamedicina se je v zadnjih 60 letih tako razmahnila, da obvladovanjecelotne ali vsaj polovice interne medicine ni več možno. Učbenik stoliko avtorji ima svoje pomanjkljivosti, hkrati pa tudi svoje prednosti.Prisili avtorje, da na interdisciplinarnih področjih poenotijosvoje poglede. Deluje torej kot faktor kohezije med posameznimivejami interne medicine. Hkrati promovira učbenik v okoljih, izkaterih izhajajo različni avtorji, in ga na ta način popularizira.Neverjetno je, kako hitro je vseh deset knjig Osnove interne medicinepotonilo v pozabo. Sama sem interno medicino v Ljubljaništudirala leta 1963 in 1964. V tem času nihče, vklučno z mano, nivedel, da obstaja slovenski učbenik, kaj šele, da bi kdo razmišljal,da ga je treba dopolniti, posodobiti. Učili smo se po hrvaškemučbeniku Ivana Botterija iz leta 1959 oz. 1961 in seveda po zapiskihs predavanj naših učiteljev. Prvič sem se srečala z Osnovami internemedicine šele leta 1990, ko smo se lotili pisati prvo izdajo Internemedicine. Zakaj ta pozaba? Zakaj ta skoraj selektivna pozaba?Saj sem se v istem času učila hematologijo po odlični knjigi A. O.Župančiča, ki je izšla leta 1952. Bojim se, da mi bodo te stvari ostaleza vedno prikrite. Vendar sem se iz te zgodbe naučila, da je potrebnopri izdajah učbenikov vztrajati. Učbenike je potrebno stalno dopolnjevati.Izdajanje slovenskih učbenikov mora postati splošno sprejetaideja, še več, obveza določene skupine strokovnjakov. Vsaj vsakočetrto do peto leto je potrebno učbenik ponovno izdati. To je strašennapor, ki ga en sam ne zmore. Možno pa je navdušiti tim mlajšihzdravnikov, da delajo na projektu, prispevajo vedno novo energijoin nova znanja. In prav to smo s sedanjo Interno medicino dosegli.Komaj je izšla četrta izdaja, že so se začele priprave na peto. Samotako lahko gradimo tradicijo slovenske medicine.Oba učbenika interne medicine sta nastala v, za slovenstvo, prelomnihčasih in oba iz iste želje: posredovati študentom osnoveinterne medicine v maternem jeziku. To poslanstvo ni zanemarljivoin postaja vedno bolj obvezujoče. Slovenski jezik bomoohranili kot jezik intelektualcev samo, če bomo znali tudi najboljzapletene stvari in pojme povedati slovensko.50 Revija ISIS - Januar 2012