ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaČe torej želi sistem varovanja ustnega zdravja (zobozdravstvenegavarstva) zasledovati cilje izboljšanja zdravja (raven inrazporeditev), mora upoštevati vse vplive na zdravje. Takšenpristop je lepo viden na shemi, ki prikazuje odnose med posameznimidejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje (prirejeno po 8).Odnosi med dejavniki, ki vplivajona ustno zdravjeUstnozdravjeotroci, odrasli,starejšiSoc.ekol. dejav.GDP, izobrazba, fluorČloveški viriZobozdravnik/prebivalciUporabaObiski, dostop., stroškiModeli zob.varstva• Nordijski• Beveridgov• Bismarckov• Hibridni• Južno evropski• Vzhod.evropskiShema kaže konceptualni okvir, ki odseva povezanost medustnim zdravjem ter uporabo zobozdravstvene dejavnosti,človeškimi viri in družbenim okoljem, ki ga določajo družbenoekonomskimidejavniki, sistemi financiranja ter organiziranaskrb za ustno zdravje.Nacionalni sistem zobozdravstvenega varstva (nacionalnisistem ustnega zdravja) mora poleg izboljšanja ustnega zdravjazagotavljati tudi ustrezno odzivnost (na legitimna pričakovanjaljudi), kot tudi socialno pravično financiranje iz javnih sredstev.Če torej želimo pripraviti nacionalni plan ustnega zdravja kotfunkcijo javnega zdravja, potem moramo problem zastaviti iznajmanj naslednjih štirih zornih kotov (9):• z vidika odnosa prebivalstva (znanja, stališča, prakse, vedenja)do lastnega ustnega zdravja ter njihovega odnosa dozobozdravstvenega varstva;• z vidika dinamike epidemioloških sprememb ustnega zdravjaprebivalstva (po bioloških, socialnih in drugih značilnostih včasu in prostoru);• z vidika stanja, motivacije, organiziranosti in ponudbe zobozdravstvenedejavnosti;• z vidika socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških indrugih razmer.Pogoj za učinkovito ukrepanje je, da imamo za vsak naštetividik ustnega zdravja ustrezen nabor kazalnikov, ki omogočajomerljivo ocenjevanje vzročnih dejavnikov, kakovosti ukrepov indoseženih rezultatov, povezanih z ustnim zdravjem prebivalstva.V pogledu nabora podatkov nam organizirana evropska zobozdravstvenastroka (ERO-FDI, OECD) priporoča štiri sklopekazalnikov (10, 11):• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja priotrocih in mladostnikih (popolno in kontinuiranospremljanje ugotovitev pri določenih starostnihskupinah);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja pri splošnipopulaciji (vzorčno: odrasli, starejši – obdobneprevalenčne raziskave zdravstvenega stanja zob inustne votline pri odraslih in starejših osebah);• kazalniki za opazovanje sistema in aktivnosti varstvaustnega zdravja (obdobni rutinski in vzorčnipodatki o zobozdravstveni dejavnosti ter civilnih indrugih projektnih aktivnostih);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja z vidikakakovosti življenja (vzorčno, obdobno, v povezavi zdrugimi raziskavami, posredni in neposredni kazalnikizdravja).Na ravni države bi bilo potrebno v okviru ustavnih inzakonskih norm za področje ustnega zdravja uresničevatipredpise, zagotoviti financiranje, izpeljati organizacijskepogoje in nadzor, tako da bi bili cilji enakostido zdravja in zdravstvenega varstva uresničljivi. V tanamen moramo zagotoviti sistematično izvajanje promocijskihin preventivnih programov/ukrepov za ohranjanje zdravegazobovja in ustne votline pri vseh populacijskih skupinah. Odgovornostza sprejem nacionalnega programa ustnega zdravjav največji meri leži v okviru Vlade RS oziroma Ministrstva zazdravje.S preventivnim delovanjem želimo doseči, da bi si vsi ljudjeredno čistili zobe in da bi bilo to čiščenje učinkovito v smisluodstranjevanja zobnih oblog – plaka (s tem bi odpravili glavnidejavnik za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv). Polegrednega čiščenja so za oralno zdravje zelo pomembne prehranjevalnenavade prebivalstva, koriščenje zobozdravstvenih storitev vpreventivne namene in zagotovitev vitaminov in mineralov (fluoridi).Pri opredeljevanju širših ciljev oralnega zdravja se moramonujno zavedati, da ni pomembno le, da pridemo do smiselnih inizvedljivih ukrepov le na ravni posameznika, pač pa tudi na višjihravneh za biološke in družbenoekonomske skupine prebivalcev, vnekaterih primerih pa na ravni celotnega prebivalstva (promocijazdravja, integrirana preventiva nenalezljivih bolezni, regulativa,organizacija in financiranje javne zobozdravstvene dejavnostiipd.). Zadovoljive uspehe bomo lahko dosegli le s sodelovanjemveč sektorjev na vseh omenjenih ravneh. Pri tem so pristopi takodo posameznikov kot tudi do različnih skupin ljudi glede nanjihove biološke (spol, starost) in socialne značilnosti (izobrazba,delo, dohodki, bivalno okolje ipd.) zelo raznoliki in so načelomausmerjeni v naslednje strategije (12):• zmanjšati breme ustnih bolezni in nesposobnosti, še posebejv revnih in prikrajšanih populacijskih skupinah;54 Revija ISIS - Januar 2012