ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

S knjižne policePodobno kot mnogi prezaposleni uspešneži moderne dobe, jetudi Steve Jobs podcenjeval svoje težave in motnje ter olepševalsvoje zdravstveno stanje, pri tem pa (vsaj potiho) upal, da bodonjegove težave sčasoma izzvenele same od sebe. Zdravniki sepogosto srečujemo z ljudmi, ki (podobno kot Jobs) zavračajomisel na bolezen, podcenjujejo resnost svojega stanja in sizatiskajo oči pred možnimi posledicami svojih težav. Bil jeprepričan, da lahko sam usmerja tok dogodkov in obvladujesituacijo – če je obvladoval Apple, sooblikoval globalni utripinformacijske tehnologije, usmerjal poslovne tokove, vplivalna politiko, kulturo in družbo, bi seveda moral znati poskrbetitudi sam zase in se »spraviti v red«. Svojo okolico je tako vnetoprepričeval, da je zdrav, da so mu mnogi celo verjeli, čeprav sozdravniški izvidi kazali povsem drugačno podobo. Na čelu korporacije,ki jo je s prijeteljem ustanovil v garaži svojih krušnihstaršev, je kot predsednik uprave vztrajal kljub zdravstvenim težavam,ki so ga pestile deset in več let. Šele malo pred smrtjo jetaktirko predal svojemu nasledniku. Anali pričajo, da se je Jobsves čas na skrivaj (inkognito) zatekal k najrazličnejšim oblikamalternativnega zdravljenja in bil prepričan, da mu bodo skomplementarno terapijo pomagali premagati raka na trebušnislinavki v napredovalem stadiju. Pisec biografije IT-velikana,Isaacson, sicer trdi, da je Jobs svoje zavračanje akademskegazdravljenja kasneje obžaloval, vendar tega iz Jobsovih besed nimogoče eksplicitno razbrati.K priljubljenosti najnovejše Jobsove biografije je pomembnoprispevalo tudi dejstvo, da je knjiga polna še neobjavljenih innerazkritih podrobnosti, povezanih z njegovim življenjem,razmišljanjem in delovanjem. Ganljivo in presunljivo je pri tempredvsem dejstvo, da je imel »veliki Steve« kljub težki bolezni,ki ga je pospešeno nosila proti onostranstvu, še toliko inovativnihidej, genialnih zamisli in smelih načrtov. Zato ne presenečadejstvo, da je deset budističnih bolnikov prosilo boga za Jobsovočimprejšnjo reinkarnacijo, saj svet ljudi njegovega kova »krvavopotrebuje«.Sicer pa je Steve Jobs (podobno kot številni drugi veliki duhovipreteklega časa) veljal za zadržanega, skrivnostnega človeka, kijavnosti nikoli ni bil pripravljen povedati več, kot je bilo nujnopotrebno, oziroma izdati preveč o sebi in svojih najbližjih. Tudiz zdravniki in terapevti je bil dokaj zadržan. Prepričan je bil, daje njihova glavna naloga skrbeti za bolnike (jih zdraviti in jimlajšati trpljenje), ne pa brskati po njihovi zasebnosti in iskatipodatke, ki jih pri svojem strokovnem delu sploh ne potrebujejo.Zastor skrivnostnosti je uspelo malce odgrniti Isaacsonu, komu je Jobs dodelil pravice za pisanje biografije. Veliki Steve jepričakoval, da ga bo svet tako lažje in bolje razumel ter omogočilnjegovim idejam, da bodo živele in se razvijale naprej, hkratipa je upal, da ga bodo preko avtentičnih biografij lahko boljespoznali in razumeli tudi njegovi najbližji, zlasti (njegovi trije,danes še majhni) otroci, pa tudi danes že odrasla hčerka Lisa,sad mladostnega razmerja izpred več kot treh desetletij.Razkrivanje zanimivih, doslej neznanih podrobnosti iz Jobsovegaživljenja zbuja dodatno radovednost, skrbi za potrebnonapetost in daje biografiji poseben čar. Kdo bi si mislil, da so seiz Steva v šoli pogosto norčevali in ga ustrahovali? Ga gledalizviška, ker ni živel v urejeni družini – mati, ameriška študentkaga je dala v posvojitev in jo je spoznal šele kot odrasel moški, zočetom pa sploh ni želel imeti stikov. Biografija sicer razkriva,kako je Steve Jobs srečal svojega biološkega očeta, Sirijca, neda bi sploh vedel, kdo je, da je po prvem semestru študij obesilna klin in se kot gimnazijski maturant zavihtel na poslovniOlimp, kako se je sklenil maščevati Googlu, ker je razvil sistemAndroid, pa tudi, da je predolgo čakal na operacijo, potem ko somu odkrili in potrdili raka na pankreasu.Izid knjige, ki je bil sprva napovedan za marec 2012, so zaradiJobsove nenadne smrti kasneje premaknili za šest mesecev. Pravtako pa so prvotni naslov biografije iz »iSteve« spremenili v»Steve Jobs«.Globalni IT-menedžer in strokovnjak par excellence se je najboljerazumel s svojo sestro, uspešno pisateljico in predavateljico,Mono Simpson, ki je odraščala pri starših (Stevova biološkastarša sta se namreč po njegovem rojstvu poročila). Knjigaporoča, da je Jobs prisegal na vitkost in je v svojem življenjuzato preizkusil tisoč in eno dieto, da je (potem ko se je moralkot sirota v otroštvu in mladosti uklanjati številnim kvaziavtoritetam)imel zelo kritičen odnos do avtoritet, v poklicu, poslu inkarieri, pa tudi na družabnem parketu in med domačimi štirimistenami je imel vse življenje težave s priznavanjem avtoritete.Imel je odlično sposobnost koncentracije, misli so mu le redkobegale, ponašal se je z briljantnim umom, v sogovornika je naprimer lahko relativno dolgo strmel, ne da bi pri tem sploh kdajtrenil z očmi. Prisegal je na modrost in se navduševal nad filozofijo,zlasti je občudoval antične filozofe, s Sokratom na čelu.Kar pojasnjuje tudi njegova pomenljiva izjava, da bi vso svojotehnologijo takoj zamenjal za sproščeno popoldne s Sokratom.Bil je naporen/zahteven in genaialen/izjemen hkrati.Čeprav je bil pacifist in je verjel v zlato pravilo življenja (kardaš, se ti povrne), je legendarni oče korporacije Apple močnonasprotoval (morda celo sovražil) cerkev, tajkune in dobičkarje.Cerkvene oblasti so se mu močno zamerile, v cerkev (in k maši)pa je nehal hoditi, ko je na naslovnici revije Life Magazin kottrinajstletni deček zagledal prestradane in izmučene otroke.Namesto h katoliški cerkvi se je nato obrnil k budizmu, ki ga jeveč desetletij spremljal, preučeval in se poglabljal vanj.Isaacsonova biografija zrcali tudi Jobsov ustvarjalni nemir, velikoljubezen do oblikovanja in navdušenje nad umetnostjo. Čepravsi ga svet predstavlja kot močno osebnost, gotovega vase,ponosnega, odločnega in samozavestnega, pa je Jobs priznal, daje nepoboljšljiv skeptik, ki le stežka zaupa in verjame ljudem(z izjemo tistih, ki so mu resnično blizu in jih ima najraje). Bilje nepoboljšljiv perfekcionist, ki je veliko pričakoval od svojihsodelavcev, največ pa je zahteval od samega sebe.Verjel je v naključja, odlikoval se je s sposobnostjo priti kot prvina pravo mesto v pravem trenutku in se v odločilnih zadevahpovezati s pravimi ljudmi oziroma se obrniti nanje. Znal je90 Revija ISIS - Januar 2012