ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineanalize, rentgenske in EKG-naprave… V operativnih strokahso etru, odkritju iz srede 19. stoletje, ki se je že takrat, kot danespreko medmrežja, v trenutku razširil po vsem svetu, pridružili šeantisepso in asepso, da je kirurgija dobila krila. V takratno erose je rodil Edo Šlajmer (1864–1935).Kdo je bil in zakaj je ostal v slovenskomedicino tako čvrsto zapisan?Dr. Edo Šlajmer je bil zdravnik kirurg in univerzitetni profesor, kivelja za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Rodil se je8. oktobra 1864 v hrvaškem Čabru, v neposredni bližini slovenskemeje. Maturiral je na Reki, nato pa je šolanje nadaljeval na medicinskifakulteti v Gradcu, kjer je kot učenec Wölflerjeve graške šole(slednji je bil na Dunaju učenec velikega pruskega kirurga TheodorjaBillrotha) promoviral leta 1888. Prva leta je delal v Gradcuter s temi izkušnjami leta 1891 prišel v Ljubljano na tamkajšnjikirurški oddelek deželne bolnice že kot priznan strokovnjak.Sprva je bil asistent in namestnik vodje kirurškega oddelka, primarijadr. Frana Fuxa (1822–1892). Že leto dni po zaposlitvi inpredstojnikovi smrti je Šlajmer postal primarij in vodja ljubljanskekirurgije. Kirurški oddelek je vodil do predčasne upokojitveleta 1911 in ga v tem času dodobra prenovil in reorganiziral. Želeta 1907 je kirurgijo razdelil na t.i. septiko in aseptiko ter s tempripeljal ljubljansko kirurgijo v novo dobo. V prakso je vpeljalrentgensko diagnostiko, pomembno pa je vplival tudi na razvojpodročne in splošne anestezije. Med leti 1847 in 1945 splošnaanestezija ni bistveno napredovala: uporabljali so hlapljivi anestetiketer, ki so ga bolniki vdihavali preko maske, nato se je začelarazvijati venska anestezija. V Šlajmerjevem obdobju se je razvijalapredvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetkuje kirurg Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezijo,nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah!Z vpeljavo novih metod dela v medicini je zagotovil razvojslovenske kirurgije in je hkrati pomembno zmanjšal smrtnostpri operacijah.O začetku nevrokirurgije v Sloveniji nimamo zanesljivih podatkov,a verjetno je že dr. Šlajmer operiral poškodbe glave. Poizkušnjah na srbski fronti v 1. svetovni vojni je pisal o poškodbahlobanje; morda je kakšne, ki so same silile v ukrepanje injih je bilo lahko spoznati, recimo impresijske zlome svoda, tudioperiral.Kot vojni kirurg in sanitetni častnik je delal v obeh balkanskihvojnah. Bil je eden prvih prostovoljcev, ki so se med balkanskovojno odpravili na pomoč v Srbijo; skupino, ki je odšla najprej,so sestavljali poleg dr. Eda Šlajmerja še dr. Ivan Oražen, dr. EdoKrajec, dr. Šabec, dr. Fedransperg in medicinec Bruno Vajksl.Šlajmer je bil aktivno udeležen tudi v 1. svetovni vojni.Na sestankih Društva zdravnikov na Krajnskem, katerega članje bil, je dr. Edo Šlajmer velikokrat častno zastopal kirurškostroko. Takratna kirurgija med Slovenci je že pred 1. svetovnovojno dosegala evropsko raven, hkrati pa bila specifično slovenska.Povezave z drugimi sorodnimi društvi z medsebojnimiPred vhodom v Šlajmerjev dom bolnike in zdravstveno osebjenavdihuje marmorna plastika akademskega kiparja LojzetaDolinarja. Zdravstvenemu osebju stoji ob strani pri njihovemdelu grška boginja zdravja Hygieia, hči grškega boga medicineAsklepia. Plastika je nastala leta 1940 in je ena najlepših vslovenski medicini (velikost 160 x 70 cm).Detajl Dolinarjeve plastike Hygieiae – »polaganje rok« –božanski dotik zdravnika, ki zdravi, spodbuja, vliva zaupanjein pomirja.40 Revija ISIS - Januar 2012