ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Camino – s kolesom v KomposteloPavle KošorokZadnja leta postaja Camino izziv za mnoge. Že Prešerenje pisal o tem romanju. Tudi zame je postal cilj, kjer sem sehotel preizkusiti. Pred leti sem se odločil za organiziranoturistično ponudbo, kjer smo določene odseke poti prepešačili.Bil sem navdušen, tako da sem ves čas razmišljal, kakoizpeljati pot v celoti. Pešačenje je najbolj pristna preizkušnja,ki pa zahteva vsaj mesec dni časa. Na to pot se ljudje podajajokot pešci, konjeniki ali kolesarji. Kolesarski podvig se mi jezdel uresničljiv, zato sem se pridružil skupini, ki je obljubljala,da takšno odpravo izpelje. Prvič je bilo videti, da bi bilo tomožno lansko leto, vendar so nam zaradi okrogle obletnice inpredvidene množice romarjev to odsvetovali. Lansko kolesarjenjeod Soluna do Troje in nato do Carigrada je bilo zatopreizkušnja, ali bomo izpeljali tudi Camino.Letos je torej šlo zares. Tudi priprave so bile resne in tako smose v drugi polovici avgusta odpeljali na pot. Izposojena prikolica»Kolesarskega kluba Krka« je bila polna koles. Več kot polovicaje bila novih, kupljenih z velikim upanjem, da bo pritiskanje napedala malo lažje.Prvi dan smo prespali ob prihodu v Francijo. Zvečer smo seustavili pod Pireneji, v Lurdu, kjer smo srečali dva avtobusaslovenskih otrok s posebnimi potrebami, ki so jih spremljaliprostovoljci gibanja »Vera in luč«. Videti je bilo, da je to zanjedragocen dogodek, ki se ga bodo verjetno še dolgo spominjali.Za nas se je začelo zares takoj drugo jutro, ko smo se odpravilina vrh Pirenejev do prelazaSumport, kjer gorsko verigo prečkaena od poti Camina, ki pelje izTuluza – via Tolosana. Ob prvemspustu in velikih hitrostih smo bilivsi navdušeni, manj pa kasneje, kosmo prišli do ravnine, kjer nas jeujela huda vročina. Majhno razočaranjesmo doživeli, ker prvo nočnismo dobili prenočišča v gostiščuza romarje, smo pa preizkusili našeskavtske sposobnosti v kampu obumetnem jezeru, kjer smo se z veseljemokopali. Naslednja ključnapostaja, kjer se združita dve potiCamina – via Tolosana in Caminofrancais, je staro mesto Puente laReina s tisoč let starim mostom,ki je bil zgrajen za romarje in je šedanes ugledna gradbena mojstrovina.Navadili smo se na to, da sobili z nami vsi prijazni. Domačinise zavedajo, da so tudi številni preprostipopotniki lahko priložnostZdravniki v prostem časuza zaslužek, če jih je veliko. In popotnikov na Caminu je zaresveliko: pešcev, kolesarjev in jezdecev na konjih. Konjenik središpanske pokrajine te nehote spomni na Don Kihota in zgodbe,ki so se pletle ob njem. Tudi nekaj takih »jahajočih vitezov«smo srečali.Razen prve noči, ko smo morali improvizirati, smo na vsej potivedno dobili prenočišče. Namestitve so bile vedno čiste, urejene,nikoli se nismo pritoževali zaradi hrupa. Vsi so upoštevali hišnired. Zjutraj še v mraku so prvi odhajali pešci, kolesarji smo ponavadi pritisnili na pedala okrog 8. ure. Vedno smo bili zeloveseli, ko nas je na vrhu kakega vzpona pričakala naša logistikaz vodo in kako energijsko ploščico. Španska pokrajina na poti jezelo razgibana, od hribovitih predelov Pirenejev, mimo Pamplone,kjer se mladeniči postavljajo na teku z biki ob prazniku sv.Fermina, do vinorodne pokrajine Rioja smo kolesarili navzgorin navzdol. Znameniti samostan, kjer iz zidu vinske kleti molitapipici za vodo in vino, smo zamudili za pet minut in se moraliodžejati samo z vodo. Vendar zaradi tega nismo bili nič žalostni.Nadaljevali smo naprej v smeri Belgorada in Santa Dominga dela Calzada. V vsakem kraju »prodajajo« druge zgodbe in skušajozadržati popotnike. V Španiji je povsod videti veliko lepega.Zgodba sv. Jakoba je povezala ljudi za obrambo pred prodoromArabcev. Apostol Jakob je Kristusovo naročilo »pojdite do krajazemlje« vzel zares in se podal do španske atlantske obale. Koje bil kasneje mučen in umorjen, so njegovo truplo prenesli vdeželo, kjer je oznanjal evangelij. Pokopali so ga v cerkvici, kiZ leve: Alenka Drobnič, Pavle Košorok in Marinka Drobnič Košorok.Revija ISIS - Januar 2012119