ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zavodnikprav bizarne, a jih vseeno vsiljujemo in tako otežujemodelo kolegom, ki nam skušajo pomagati.Tipično za zdravnike v vlogi bolnikov je, da• ne poslušamo, temveč sami govorimo, kaj nam je inkako se moramo zdraviti,• ne upoštevamo navodil lečečega zdravnika,• želimo neustrezne preiskave,• zdravila jemljemo samovoljno, praviloma nepravilno,• negiramo ali pretiravamo o učinkih zdravil.Zdravniku, ki zdravikolega, ni lahkoSoočiti se mora z vsemi navedenimi problemi prijemanju anamneze, vljudno, a odločno voditi takodiagnostični postopek kakor tudi zdravljenje. Priznatimoram, da imam sam s tem velike težave. Zaradimedsebojnega spoštovanje drugače gledam na bolnika,ki je sicer moj kolega. Namesto odločnega vodenjazdravljenja, kakor pri drugih bolnikih, se hitro ujamem,da igram vlogo svetovalca. Zavzamem nekakovlogo konziliarnega nevrologa, ki svetuje kolegu zanjegovega bolnika, čeprav sem pravzprav jaz njegovzdravnik. Celo več, bolj bizarne so ideje mojegabolnika – zdravnika, bolj podrejenega se počutim, sajse bojim, da bi ga z drugačnim načinom užalil. Žal sotako zdravniki kot bolniki v večji nevarnosti, da jihnepravilno zdravimo, da iz kolegialnosti preskočimokakšno sicer neprijetno preiskavo ali, še bolj pogosto,jih izpostavljamo nepotrebnim preiskavam. Ko semsvoj čas zdravil kolega, ki ga je pripeljala žena zaraditežav z govorom, sem naredil kar lepo število napak:površna anamneza je vodila k takojšnji slikovnipreiskavi možganov itd. Skratka, vse sem zamočil žena začetku. Ko se je izkazalo, da je dizartrija posledicaprevelike količine zdravil, pa sem v sebi bil hud notranjiboj, ali naj pokličem psihiatra in ga izpostavim stigmipsihiatričnega zdravljenja, ali pa že ab ovo zatremvsako takšno misel. Bolj na srečo kot po pameti semse odločil, da pokličem psihiatra, katerega nasveta nebom nikoli pozabil: »Ravnajte tako, kot pri vsakemdrugem bolniku.« Pa ni tako lahko. Še vedno ne vem,kako naj reagiram, če pri kolegu zaznam odvisnost,znake depresije, psihoze, demence. Iz izkušenj vem,da so lahko opozorila bolniku in njegovim kolegomnapačno razumljena in sem tako vso situacijo samo šeposlabšal.Le še nekaj besed o zdravnikih, ki imajo kroničnobolezen. Po mojih izkušnjah so to najbolj discipliniranibolniki. Verjetno zato, ker so sprejeli bolezen kotnujno zlo in skušajo živeti z njo. Opazil sem, da sovsi izredno motivirani za delo in jih je treba, zlasti čegre za kognitivne motnje, npr. po pretresu možganov,skoraj s silo zadrževati na bolniškem dopustu. Zdravnikinikoli ne želijo, da bi njihovi bolniki vedeli, da sobolni. To je sicer lepo, a hkrati vodi v preobremenitev.Naj zaključim z vprašanjem, ali zdravniki potrebujemozdravnika? Da, tako kot vsakdo, smo izpostavljenizdravstvenim tegobam (sedaj sem se zalotil, danamesto poškodbe, bolezni uporabljam besedo tegoba– očitna nojevska politika zdravnika kot bolnika!).Celo več, fizične in predvsem psihične obremenitveso v našem poklicu nadpovprečne, a jih skušamominimalizirati. Ni čudno, da prihaja do izgorelosti.Naj omenim še delovne razmere, ki se sčasoma zgoljslabšajo (vedno večje število bolnikov, katerih zahtevein pričakovanja so v duhu »pravic« vedno večje in vpopolnem nasprotju z zahtevami naših »gospodarjevnašega časa in dela«, da zmanjšamo stroške in čakalnedobe na »džabe«) in vodijo v kroničen distres. Zatosem tudi z veseljem pozdravil telefonsko svetovanjezdravnikom, ki ga je organizirala zbornica, a semtako ignorantski, da številke nimam v svojem mobiju.Upam, da jo bom našel, če jo bom rabil.Epilog: Ravnokar sem našel na pisalni mizi vabilo nasistematski pregled, katerega datum sem že zamudil.Tipično!Anton GradNadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice SlovenijeV želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualneinformacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev,smo se na Zdravniški zbornici Slovenije lotili projekta»Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnegain internetnega portala.Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi bazamizbornice in vam tako preko spletnega portala omogočilidostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev,zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatkelahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (nadesni strani).Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime ingeslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, seobrnite na Milana Kokalja (milan.kokalj@zzs-mcs.si), ki vambo kreiral novo geslo.122 Revija ISIS - Januar 2012