ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Kratek intervju: Jurij GorjancMarjan KordašJurij Gorjanc je diplomiral leta 1996 na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil leta2004. Kot kirurg je do začetka leta 2011 delal v SB SlovenjGradec. Istega leta je na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključilmagisterij. Zdaj kot kirurg dela v bolnišnici usmiljenihbratov v avstrijskem Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan).Spoznala sve se pravzaprav zato, ker ste me opozorilina mojo napako pri prevajanju. Ste se o zadevniproblematiki morda pogovarjali s svojimi (avstrijskimi)koroškimi kolegi?V zvezi z akcijo avstrijskokoroške zdravniške zbornice sem respovprašal nekaj kolegov, ker me je zanimal njihov odnos dodogajanja v zdravstveni politiki. Večina zdravnikov od zbornice(upravičeno) pričakuje, da bo v situacijah spremenljive ekonomskein s tem povezane zdravstvene politike na njihovi strani. Ševeč, da se bodo lahko zdravniki v miru posvetili svojemu delu,zdravniška zbornica pa jim bo krila hrbet pred pritiski, ki so jimvse bolj izpostavljeni.Kdaj in zakaj (čemu) ste odšli delat na tuje? Je bilo obtem razumno ali nerazumno mnogo birokracije?V Avstrijo sem odšel delat septembra 2011. Odločitev za tosem sprejel spomladi istega leta. Sicer dobro utečeno delo vslovenjgraški bolnišnici sem pustil konec leta 2010, ker nisemnašel dovolj izzivov za nadaljevanje. Nisem imel možnosti, da biuvedel kaj novega, ali vpliva, da bi kaj spremenil; pričakoval semvsaj nekaj posluha pri nadrejenih in upravi. Ob tem se sprašujem,ali nimajo odgovorni včasih zvezanih rok zaradi nekepolitike, morda celo pritiskov »od zgoraj«. Delovno mesto semMed operacijo – z leve doc. dr. Eberl, inštrumentarka Wilmain intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca).Intervjuvedno dojemal kot okolje, kjer moram rasti strokovno, do določenemere tudi osebnostno. Nekdo od kolegov mi je svetoval,naj bom tiho, hodim v službo, saj bom lahko celo manj delal inprejemal enako plačo. A to nekako ni moj slog. Po odhodu semse v začetku leta 2011 posvetil zaključku magistrskih obveznostina Medicinski fakulteti. Ob tem sem prejel nekaj mikavnihponudb za delo, tudi v terciarnih ustanovah v Ljubljani, za karsem hvaležen. Odločitev za Avstrijo je bila večplastna. BolnišnicoUsmiljenih bratov sem poznal že od prej, saj sem lahkopretekla leta v prostem času tam asistiral pri operacijah trebušneslinavke. Pri poznanstvu s tamkajšnjim osebjem mi je pomagalpokojni duhovnik krške škofije dr. Stanko Čegovnik. Bolnišnicosem spoznal kot ustanovo, kjer izvajajo vrhunske operacije. Polegtega gre za ustanovo, kjer ima pomemben lastniški delež ins tem upravljalski vzvod krščanska redovna skupnost in je zatoprisotna stalna skrb za dobre medsebojne odnose in etično držo.Ravno nekaj takega sem iskal. Kljub temu, da gre za tujino, miavstrijsko okolje ni bilo nikoli tako tuje, kot bi mi bilo mordamadžarsko ali kakšno drugo. Sedaj poleg delnega bivanja v Avstrijiživim v Ljubljani, a izhajam iz slovenskega dela Koroške,kjer je neka minimalna povezanost preko meje vedno obstajala.Birokracije je bilo razumno mnogo. V bolnišnici BarmherzigeBrüder sem se s predstojnikom oddelka dogovoril v 10minutah. Dejal mi je, naj uredim papirje na Koroški zdravniškizbornici ter se mu zopet javim. Delno me je poznal iz praksepreteklih let, predložiti sem mu moral tudi izčrpen življenjepiss posegi, ki sem jih opravil. Dokumentacijo sem med zaključevanjemštudija zbiral ekstenzivno; v najboljšem primeru, čebi se mi zelo mudilo, bi skupaj s čakanjem na uradne prevodeverjetno zadoščala dva ali trije tedni.Na kratko opišite, prosim, bolnišnico Barmherzige Brüder(Usmiljeni bratje) ter oddelek, kjer trenutno delate.Bolnišnica je v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki leži20 km severno od Celovca. Je v lasti reda usmiljenih bratov – UB(http://www.barmherzige-brueder.at/), njihov ustanovitelj je sv.Janez od Boga (http://www.skofija-sobota.si/slo/novica.php?id_novice=128).Obenem smo učna bolnišnica Univerzitetnega kliničnegacentra v Gradcu. Po značaju gre za javno, ne zasebno ustanovo.Njeno dejavnost tako v večinski meri financirajo zavarovalnice,pomembno mesto pa imajo tudi občine ter red UB. Red ima vAvstriji še sedem podobnih bolnišnic ter pet negovalnih ustanovin zavodov za bolnike s posebnimi potrebami, predvsem duševnoprizadeto mladino. Našo bolnišnico vodi skupni direktor (»Gesamtleiter«)– ekonomist v soglasju s priporočili lastnika. Pomagajo muposlovni direktor (»Kaufmannsdirektor«) – ekonomist, strokovnidirektor (»Ärztlicher Direktor«) in glavna medicinska sestrabolnišnice (»Leitende Krankenschwester«). Poleg njih je v upravibolnišnice le še nekaj administrativnih delavcev. Ponosni so, da soRevija ISIS - Januar 201233