ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Sestanek skupineATOME v BukareštiMateja Lopuh, Anja PrešernKo sem pred dobrim letom prvič slišala za skupino ATOME,se mi je zdelo, da je to nekaj, kar je povezano s kakšno vojaškooperacijo ali z razvojem kakšne zapletene tehnologije. Pravzato me je presenetilo, ko sem dobila vabilo, da se pridružimslovenski skupini in sodelujem pri projektu. ATOME jekratica, ki pomeni Access to Opioid Medication in Europe(Dostopnost do opioidnih zdravil v Evropi). Projekt, ki črpafinančne vire iz 7. Programa Evropske unije, združuje konzorcijakademskih institucij in javnih zdravstvenih organizacijz namenom pomagati vladam evropskih držav prepoznatiin odstraniti ovire pri dostopu do opioidnih zdravil. Z večjodostopnostjo opioidnih zdravil je omogočena boljša oskrbaob koncu življenja in uspešnejše lajšanje bolečin tudi pri nemalignihobolenjih, obenem pa so opioidna zdravila potrebnatudi za zdravljenje odvisnosti.V program in raziskovalni projekt je vključenih 12 vzhodnoevropskihdržav (slika na naslednji strani). V vsaki državi je oblikovanaskupina, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstvaza zdravje (MZ), strokovnjakov s področja paliativne oskrbe inzdravljenja bolečine, farmacevtov, Javne agencije za zdravila inmedicinsko-tehnične pripomočke in humanitarnih organizacij.V slovenski skupini smo tako mag. Zdenka Tičar in ga. DorotejaNovak Gosarič z MZ, prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović,mag. Monika Sonc, Anja Prešern, Majda Šmit in asist. mag.Mateja Lopuh. V Bukarešto smo odpotovale zadnje tri članiceslovenske skupine.Projekt ATOME je zasnovan zelo ambiciozno. Vsaka skupinanaj bi ob koncu projekta izdelala strateški načrt, ki biga predstavila ministrstvu in na osnovi katerega bi dosegliboljšo dostopnost opioidnih zdravil. V prvem delu projekta sopovabili na sestanek v Bukarešto predstavnike ministrstev, da bipregledali ključno zakonodajo s področja pridelave, predelave,shranjevanja, razdeljevanja, predpisovanja in izdaje opiodnihzdravil. Slovenija se med vsemi udeleženkami lahko pohvali znajmanj omejujočo zakonodajo. Predpisovanje opioidnih zdravilzdravnikom z veljavno licenco za delo v Sloveniji ni omejeno,zdravila lahko izdajajo farmacevti v vseh lekarnah. V Grčijinpr. zdravila lahko bolniki dobijo le v večjih mestih, kar včasihpomeni tudi do uro vožnje. V času sestanka v Bukarešti smo selahko pohvalili z dostopnostjo vseh oblik morfina (kar npr. nevelja za Turčijo), danes pa ugotavljamo, da se tudi Slovenija uvrščamed države, kjer je preskrba s peroralnim morfijem motena.V drugem delu projekta so države članice predstavile rezultateanketnega vprašalnika, ki je bil izjemno zahteven, in izdelalestrateški načrt. Sestanek je bil organiziran v dveh terminih. VMedicinaprvem terminu so poleg Slovenije sodelovale še Grčija, Turčija,Ciper, Bolgarija in Srbija.S pomočjo vprašalnika smo predstavili tri glavna področja dela:razvoj paliativne oskrbe, dostopnost opioidnih zdravil in programeza zdravljenje odvisnosti in preprečevanje škode. Vabljenipredavatelj v Bukarešti je bil dr. Andrej Kastelic, ki je predstavilprograme za zdravljenje odvisnosti od drog. Opozorili so nas,da je potrebno revidirati zakonodajo s tega področja tudi v jezikovnemsmislu, saj naj uporabljeni izrazi ne stigmatizirajo ponepotrebnem. Dr. Kastelic nam je skupaj z g. Hrenom pomagaltudi pri izpolnjevanju začetnega vprašalnika.Paliativna oskrba v Sloveniji je primerjalno z ostalimi državamiv naši skupini na ravni lokalnih začetkov. Urejeno je področjezakonodaje, saj je bil v Sloveniji leta 2010 sprejet Državni programza razvoj paliativne oskrbe in z njim akcijski načrt izvajanjate oskrbe. Pri Ministrstvu za zdravje je ustanovljena delovnaskupina, ki skrbi za izvajanje tega načrta. Pravne podlage torejso, zatika pa se pri umestitvi storitev v plačni sistem. Še vednoje premalo strokovnjakov, tako da je velik poudarek na organizacijiizobraževanj. Ravno sedaj se zaključuje izobraževanje zaregijske koordinatorje, ki ga je organiziralo MZ, na Gorenjskempa se je junija končalo izobraževanje za osnovne time v paliativnioskrbi pod okriljem Razvojne agencije zgornje Gorenjske(RAGOR). Pravica do paliativne oskrbe je opredeljena tudi vZakonu o pacientovih pravicah, tako da je vse napore potrebnousmeriti v to, da je bodo bolniki deležni, ne glede na to, izkaterega dela Slovenije prihajajo.Tudi v drugih državah imajo podobne težave: pomanjkanjestrokovnjakov, omejitve pri predpisovanju opioidnih zdravil,hude ovire za bolnike pri dostavi zdravil; v Grčiji moranpr. bolnik, ki dobi recept, najprej na poseben urad, da dobidovoljenje za izdajo zdravila, in potem v lekarno. PredpišejoRevija ISIS - Januar 201277