ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinaugodne učinke na zdravje) in kaj prebiotiki (snovi, ki v črevesjuustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih črevesnihbakterij). Prof. Rogljeva je nazorno razložila vse potrebne lastnostiprobiotika in pomembno poudarila tudi, da je probiotik(bakterija) definiran šele takrat, ko je označen ne samo z rodom,ampak nujno tudi z vrsto in sevom, kar je na probiotičnih izdelkih,dostopnih pri nas, zaenkrat še razmeroma redka najdba.V drugem predavanju prof. Roka Orla s Pediatrične klinike(»Kdaj lahko govorimo o dokazani učinkovitosti probiotikaali prebiotika? Kaj bi moral vedeti zdravnik, farmacevt alinutricionist, da bi lahko pravilno svetoval bolniku?«) smo sepoučili zlasti o načinu, kako prepoznavati dobre raziskave, kiobravnavajo področji pre- in probiotikov, in kako jih interpretirati.(Pre)pogosto se namreč zgodi, da se pozablja, da je učinekprobiotika odvisen od seva, in se tako ugodne lastnosti probiotikupriznajo kar na splošno. Stroki mora biti jasno, da npr.probiotik, ki ugodno deluje proti zaprtju, ne more imeti hkratitudi ugodnega učinka pri potovalni driski.Izjemno zanimivo in obenem povsem drugačno, kakor smo jihsicer vajeni, je bilo predavanje dr. Igorja Pravsta z Inštituta zanutricionistiko (»Predstavitev delovanja probiotikov na zdravječloveka: regulatorne omejitve in kriteriji za znanstveno utemeljevanje«).Predstavil je trenutno stanje na področju zdravstvenihtrditev, ki so navedene na živilih in prehranskih dodatkih, ki jedaleč od optimalnega. Z napačnimi oz. neustreznimi zdravstvenimitrditvami na živilih proizvajalci namreč pogosto zavajajokupce, ko jih želijo spodbuditi k nakupu svojega izdelka.Pripravlja pa se uredba, po kateri bo dovoljena le uporabaznanstveno dokazanih trditev na izdelkih, ki so zdravju koristni.V zadnjem predavanju nam je dr. Tanja Pajk Žontar (»Probiotikiin prebiotiki na polici trgovin in lekarn: kako naj seznajde potrošnik?«) iz Mednarodnega inštituta za potrošniškeraziskave predstavila stanje glede ponudbe pre- in probiotikovna slovenskem trgu in zlasti nekaj rezultatov raziskav, ki sobile napravljene na teh probiotikih. Ker potrošnik ne ve, ali jev izbranem probiotičnem izdelku sploh ustrezni probiotik inv ustrezni količini, so se na inštitutu lotili analize probiotičnihizdelkov – nekateri preparati so se izkazali s točnostjo gledekoličine in vrste probiotika, naleteli pa so tudi na take, ki probiotičnihkultur sploh niso vsebovali.Sledila je živahna razprava, v kateri so imeli glavno besedofarmacevtski predstavniki, ki so imeli možnost predstaviti svojeizdelke in tudi zdravstvene trditve na svojih izdelkih. Izkazaleso se nekatere pomanjkljivosti (npr. nepopolno označevanjeprobiotikov, preširok spekter indikacij za uporabo, ne povsemtočne zdravstvene trditve). Vendar namen razprave ni bil kazatis prstom na te pomanjkljivosti, ampak zgolj opozoriti nanje inhkrati z novimi spoznanji nakazati smer možnih izboljšav.Dan smo končali s prijetnim druženjem ob dobri hrani in pijači;zgodba s pre- in probiotiki pa se s tem še ni končala …PopravekPri pripravi za tisk je prišlo v članku Marjete PotočnikHemovigilanca v Sloveniji v letu 2010, ki je bil objavljenv prejšnji številki Izide (Isis 12/2011, str. 49) do napake,zaradi katere je slika 1 nečitljiva. Sliko zato objavljamoponovno.Avtorici in bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje.UredništvoHipotenzija; 2Bakterijska okužba; 1Virusna okužba; 0NHV; 70Dispnea; 2 Hemoliza; 4 TRALI; 0GVHD; 0Drugo; 4PTP; 0Preobremenitev; 12Alergija; 74Anafilakt. reakcija; 1HemolizaGVHDTRALIPreobremenitevPTPAlergijaAnafilakt. reakcijaNHVBakterijska okužbaVirusna okužbaVirusna okužbaHipotenzijaDispneaDrugo82 Revija ISIS - Januar 2012