ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Tomaž Ogris: Anisja. Prisilnadelavka na KoroškemS knjižne policeTomaž Ogris: Anisja. Zwangsarbeiterin in Kärnten. Prisilnadelavka na Koroškem. Erinnerungen – Spomini. Drava, Klagenfurt– Celovec, 2011, 327 str.Koroški Slovenec Tomaž Ogris se je očitno odločil za doslednopisno dvojezičnost. Iz njegove bibliografije te vrste je to že tretjaknjiga, ki sem jo prebral.Formalno je knjiga nekakšen življenjepis dveh žensk, AnisjeAndrejevne Denisjakove ter Ljubke Janove Cakovske. Obe sta bilirojeni leta 1926 v Ljubikovičih, v zahodni Ukrajini, ki pa je bilatakrat del Poljske.Poglavja:• Die ukrainische Heimat – Ukrajinska domovina• Bewegte Zeiten – Nemirni časi• Die Verschleppung – Prisilna odvedba• Menschenmarkt und Zwangsarbeit – Trgovanje z ljudmi inprisilno delo• Ungewissheit und schreckliche Nachrichten – Negotovost instrašne vesti• Schwieriger Neubeginn – Težavni nov pričetek• Sieben mal sieben Jahre – Sedemkrat sedem let• Nachwort – Sklep• Zum Weiterlesen – Nadaljnje čtivoČetudi se Ogrisova pripoved večkrat razveji, je glavni tok jasenin enoznačen. Sprva kot Anisjino preprosto vaško življenje, zukrajinščino kot maternim ter s poljščino kot uradnim jezikom.Nato leta 1939 preskok ne le v ruščino, temveč tudi v komunizemin ustrezno »razredno« nasilje. A ne za dolgo. Leta 1941 Ukrajinoter Anisjino vas zasedejo Nemci in začnejo z nacistično strahovlado.Prebivalci se tako takoj znajdejo pred strašnim ali - ali; predpresojo, kaj je v trenutnem času in na trenutnem kraju ne prav alinarobe, temveč kaj je t. i. manjše zlo. In zaradi pomanjkanja delovnesile v takratnem (Tretjem) Reichu se začne novačenje delovnesile. Sprva navidez še človeško, nato pa z brutalno prisilo.Tako sta bili Anisja Andrejevna Denisjakova ter Ljubka JanovaCakovska mobilizirani kot prisilni delavki, četudi stari komaj 16(!) let. Po dolgotrajnem bivanju v osrednjem zbirnem taborišču vUkrajini ter po več tednov trajajočem transportu v živinskih vagonihsta dekleti, do kraja izčrpani, pristali pred železniško postajov Celovcu. Anisjo je kot delovno silo »vzel« neki kmet iz Pokrč(Poggersdorf). Brž ko je prišla na kmetijo, je doživela posebnost, kijo opisuje takole:... Pri hiši so govorili večinoma nemško. Kmalu se je izkazalo,da znajo še en jezik, ki ga je Anisja vsaj v odlomkih razumela.Kadar sta kmet ali kmetica hotela Ukrajinkama ali Poljaku kajnaročiti ali povedati, sta govorila v domačem slovenskem narečju.Pogosto je bila Anisja, tako kot drugi, že vesela, če je splohkdo z njimi spregovoril par besed. ... (str. 134/135).Revija ISIS - Januar 201287