ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaIz podatkov o predpisanih analgetikih, obiskih pri zdravniku,sprejemih v bolnišnico in začasni odsotnosti od dela medzdravljenjem bolečine lahko sklepamo na neposredne stroškeza zdravljenje bolečine. V Evropi je povprečno število obiskovpri zdravniku med bolniki s kronično bolečino 6,8 na leto. VSloveniji je bila več kot tretjina zaposlenih s kronično bolečinona bolniškem dopustu, ki je v povprečju trajal 29 dni. Po podatkihZavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji ocenaneposrednih stroškov za zdravljenje kronične bolečine 122milijonov evrov na letni ravni, od tega so stroški za zdravstvenestoritve 19,7 milijona evrov, stroški za zdravila na recept zazdravljenje bolečine 22,9 milijona evrov in stroški za bolniškoodsotnost zaradi zdravljenja bolečine 79,3 milijona evrov naleto. K tem moramo prišteti še posredne stroške, to so stroški zazagotavljanje socialne varnosti zavarovanim osebam z bolečinoin stroški zaradi manjše delavne učinkovitosti le-teh.Bolečina je veliko breme za posameznika. Približno polovicabolnikov s kronično bolečino je depresivnih. Pogosto so delovnomanj zmogljivi in lahko izgubijo zaposlitev. Posledično sopsihično in ekonomsko prizadete tudi njihove družine.Kronična bolečina je bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vsedruge kronične bolezni. Ima svoj vzrok, potek in posledice. Zdravljenjeposledic je drago in velikokrat slabo učinkovito. Več naporovje potrebno usmeriti v njeno preprečevanje in zgodnje zdravljenje.EFIC je pozval evropske vlade in institucije k izdelavi akcijskegaplana za zmanjšanje negativnih vplivov bolečine na družbo. Poudarekje na boljšem prepoznavanju, preventivi in bolj učinkovitemzdravljenju bolnikov s kronično bolečino. Za to so potrebneraziskovalne, klinične in epidemiološke študije o bolečini,ozaveščanje bolnikov, ustanovitev akutnih bolečinskih servisov vbolnišnicah in obravnavanje bolečine kot petega vitalnega znaka.Za bolj učinkovito zdravljenje je potrebno izobraziti zdravstvenedelavce, ustanoviti multidisciplinarne time v bolečinskih centrihin organizirati subspecializacijo iz bolečinske medicine. Ustanovijonaj se delavne skupine, ki bodo izdelale načrte za drugačenpristop k obvladovanju bolečine, in zagotovijo finančna sredstva.Vzpostavi naj se sistem spremljanja učinkovitosti ukrepov.Zdravljenje bolečine naj bo pravica vsakega državljana, pokazateljkakovosti zdravstvenega varstva in prioriteta zdravstvenega sistemadržave. Seveda pa ne velja zanemarititudi vloge bolnika in njegovega prispevkav načrtu zdravljenja. Tako kot to velja zavse bolezni, je tudi pri lajšanju bolečinepomemben partnerski odnos, kjer imata obačlana, zdravnik in bolnik, svoje naloge.Tudi letošnji seminar SZZB v oktobru jebil posvečen vplivu bolečine na družbo.Strokovno srečanje smo začeli s posvetomv dvorani Državnega sveta RepublikeSlovenije. Zbrali smo se člani SZZB, predstavnikEFIC-a prof. dr. Rolf-Detlef Treedeiz Heidelberga, predstavniki vladnihin nevladnih organizacij, bolniki, snovalcipolitike in tisti, ki odločajo o porabi denarja, namenjenega zaboljše zdravje državljanov Slovenije. Predstavili smo stanje prinas in v Evropi ter izmenjali ideje in stroškovno učinkovitezaključke o tem, kako izboljšati prepoznavanje, preventivo inzdravljenje kronične bolečine. Za dolgoročno boljše obvladovanjebolečine smo, po vzgledu drugih evropskih držav, predlagalisprejetje nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanjebolečine. Vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije živi s kroničnobolečino in skoraj polovica od teh jih trpi močno bolečino. Toepidemijo, ki škoduje posamezniku in družbi, moramo čim prejomejiti in obvladati, so bili zaključki posveta.Seminar smo nadaljevali v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskegainštituta Soča. Govorili smo o pomembnosti lajšanjaakutne bolečine, bolečine v križu, kostno-mišične bolečine terbolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih v paliativni oskrbiin preživelih z rakom. Kljub številnim priporočilom in z dokazipodprtim načinom zdravljenja bolečine je izid zdravljenja velikokratslab. Rešitev za boljše obvladovanje kronične bolečineje tudi v boljši komunikaciji med bolnikom in zdravnikom.Govorimo o nespecifičnih učinkih zdravljenja. K boljšemuzdravljenju bolečine pripomore pozoren, empatičen odnoszdravnika do bolnika, razlaga in poučevanje o bolečini in načinihzdravljenja ter podpora v času zdravljenja. Pri načrtovanjuzdravljenja so pomembne bolnikove prioritete. Bolnikovo pozitivnosprejemanje zdravljenja ima placebo učinek, kar je danesže znanstveno dokazano. Družinski zdravniki so izpostavili, daimajo za obravnavo bolj zahtevnih kroničnih bolnikov v ambulantipremalo časa. Po zdravljenju bolečine se bolniki vračajona stara, za njih neprilagojena delovna mesta, zato se pogostodogaja, da so kmalu ponovno na bolniškem dopustu. Svojeizkušnje z zdravljenjem bolečine so predstavili tudi bolniki.Teme drugega dneva seminarja so pripravili strokovnjaki URISoča. Njihov vabljeni predavatelj prof. Steven J. Linton iz Švedskeje prikazal vpliv psiholoških dejavnikov, kot so anksiozno depresivnostanje, nagnjenost k somatizaciji in bolezenskemu vedenju, nanastanek kronične bolečine pri bolnikih z mišično-kostno bolečino.Bolnike z nevarnostnimi dejavniki moramo čim prej odkriti inv njihovo zgodnjo obravnavo vključiti psihološke pristope, dapreprečimo kronično bolečino in posledično invalidnost. ZdravnicaRevija ISIS - Januar 201279