Medicina37. kongres Evropskegazdruženja za potapljaško inhiperbarično medicinoVladan StanojkovićKongres Evropskega združenja za potapljaško in hiperbaričnomedicino (European underwater and baromedicalsociety – EUBS) je organiziran enkrat letno in predstavljavrhunec strokovnega in znanstvenega dogajanja na področjupotapljaške in hiperbarične medicine v evropskemu prostoru.Letošnji 37. kongres je potekal od 24. do 27. avgusta v Gdansku(polj. Gdańsk, nem. Danzig, kašubsko Gduńsk), šestemnajvečjem mestu na Poljskem, ki je tudi najpomembnejšepristanišče ob Baltskem morju. Mesto je bilo ustanovljeno v7. stoletju.Kongres so odprli predsednik EUBS-a prof. dr. Peter Germonpre(Bruselj, Belgija), predsednik znanstvenega dela AlessandroMarroni (Italija) in domačin Zdizslav Sićko. V zadnjih nekajletih je postalo očitno, da so raziskave in izobraževanje o potapljanjuin hiperbarični medicini izrednega pomena, ne le zapovečanje našega znanja, ampak tudi za povečanje terapevtskeuporabnosti »hiperbarične oksigenacije«.Na letošnjem kongresu je bilo več kot 200 udeležencev. Preduradnim odprtjem kongresa, 24. avgusta, sta potekali dve delavnicioz. satelitska tečaja: ECHM Workshop on HBO in EmergencyMedicine in Workshop on Validation of Dive Computers. Na koncukongresa, 28. avgusta, je bila tretja delavnica iz potapljaške medicine:DAN Divers day. Polovica prispevkov je bila iz potapljaške,polovica iz hiperbarične medicine.Organizatorji so se zelo izkazali in predstavili odličen znanstveniin strokovni program, ki so ga spremljala pestra družabnasrečanja ter obisk centra za hiperbarično medicino v Gdansku.Dve večerji sta bili organizirani v muzeju zagodovine v centrustarega mesta, svečana večerja pa v pomorskem muzeju (slikelahko pogledate na HBO2T STUDIO – vse naložene slike soposneta pradavanja ter družabni dogodki).Na 37. kongresu Evropskega združenja za podvodno in hiperbaričnomedicino v Gdansku smo se strinjali, da so enomestnekomore boljše, saj lahko za vsakega uporabnika posebejdoločimo tlak, vlažnost, temperaturo in dolžino oziroma številoterapij, kar pri večmestnih ni mogoče. Najbolj idealno je, da»bolnik sam dozira pritisk«. Strinjali smo se, da mora zdravniksam določiti tlak, ki bo sprejet od drugih zdravnikov; na koncuje najbolj pomembno, da je pacient zadovoljen.Predstavljenega je bilo veliko novega: defibrilatorji, ki se lahkouporabljajo med potekom hiperbarične terapije v večmestni komori;zdravniki iz Poljske so prikazali uspeh predoperativne inpooperativne hiperbarične terapije v kardiokirurgiji; iz Anglijeuspeh preprečevanja osteoradionekroze s hiperbarično oksigenoterapijo (HBOT) pred oziroma po obsevanju mandibule zaradirakaste bolezni čeljusti. Polyakova iz Rusije je prikazala odličnerezultate HBOT pri zdravljenju scleroderme sistematice s tlakido 1,3ATA 2 x 10 letno, ki lahko pozdravi in izboljša kakovostživljenja ob dolgem izboljšanju.Veliko prispevkov je bilo o zdravljenju diabetičnega stopalas HBOT kot dopolnilno terapijo in zmanjšanju tveganja zaamputacijo udov. Prikazane so bile objektivne meritve izbolšanjapretoka skozi osrednji živčni sistem, ki so pokazale učinkovitostHBOT pri možganski okvari zaradi poškodbe ali demence vaskularnegavzroka. HBOT je učinkovita pri radiacijsko indiciranemhemoragičnem cistitisu in prostatitisu. Pri akutni naglušnostise mora v zgodnji fazi – praktično takoj – predpisati HBOTskupaj z vazoaktivno in kortikosteroidno terapijo. HBOT jeučinkovita tudi v primeru povečanja eritropoeze v perioperativnidobi in kot pomoč pri kardiokirurških posegih in zdravljenjupooperativnih zapletov v kardiokirurgiji in nevrokirurgiji.Kongres EUBS si bomo zapomnili ne samo po kakovostnihstrokovnih predavanjih, temveč tudi po izredni gostoljubnostigostiteljev. Naslednji kongres EUBS bo v Beogradu, Srbija, od12. do 16. septembra <strong>2012</strong>.Z leve: Predrag Brkić, Vladan Stanojković in Gregor Roman.76 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>
Sestanek skupineATOME v BukareštiMateja Lopuh, Anja PrešernKo sem pred dobrim letom prvič slišala za skupino ATOME,se mi je zdelo, da je to nekaj, kar je povezano s kakšno vojaškooperacijo ali z razvojem kakšne zapletene tehnologije. Pravzato me je presenetilo, ko sem dobila vabilo, da se pridružimslovenski skupini in sodelujem pri projektu. ATOME jekratica, ki pomeni Access to Opioid Medication in Europe(Dostopnost do opioidnih zdravil v Evropi). Projekt, ki črpafinančne vire iz 7. Programa Evropske unije, združuje konzorcijakademskih institucij in javnih zdravstvenih organizacijz namenom pomagati vladam evropskih držav prepoznatiin odstraniti ovire pri dostopu do opioidnih zdravil. Z večjodostopnostjo opioidnih zdravil je omogočena boljša oskrbaob koncu življenja in uspešnejše lajšanje bolečin tudi pri nemalignihobolenjih, obenem pa so opioidna zdravila potrebnatudi za zdravljenje odvisnosti.V program in raziskovalni projekt je vključenih 12 vzhodnoevropskihdržav (slika na naslednji strani). V vsaki državi je oblikovanaskupina, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstvaza zdravje (MZ), strokovnjakov s področja paliativne oskrbe inzdravljenja bolečine, farmacevtov, Javne agencije za zdravila inmedicinsko-tehnične pripomočke in humanitarnih organizacij.V slovenski skupini smo tako mag. Zdenka Tičar in ga. DorotejaNovak Gosarič z MZ, prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović,mag. Monika Sonc, Anja Prešern, Majda Šmit in asist. mag.Mateja Lopuh. V Bukarešto smo odpotovale zadnje tri članiceslovenske skupine.Projekt ATOME je zasnovan zelo ambiciozno. Vsaka skupinanaj bi ob koncu projekta izdelala strateški načrt, ki biga predstavila ministrstvu in na osnovi katerega bi dosegliboljšo dostopnost opioidnih zdravil. V prvem delu projekta sopovabili na sestanek v Bukarešto predstavnike ministrstev, da bipregledali ključno zakonodajo s področja pridelave, predelave,shranjevanja, razdeljevanja, predpisovanja in izdaje opiodnihzdravil. Slovenija se med vsemi udeleženkami lahko pohvali znajmanj omejujočo zakonodajo. Predpisovanje opioidnih zdravilzdravnikom z veljavno licenco za delo v Sloveniji ni omejeno,zdravila lahko izdajajo farmacevti v vseh lekarnah. V Grčijinpr. zdravila lahko bolniki dobijo le v večjih mestih, kar včasihpomeni tudi do uro vožnje. V času sestanka v Bukarešti smo selahko pohvalili z dostopnostjo vseh oblik morfina (kar npr. nevelja za Turčijo), danes pa ugotavljamo, da se tudi Slovenija uvrščamed države, kjer je preskrba s peroralnim morfijem motena.V drugem delu projekta so države članice predstavile rezultateanketnega vprašalnika, ki je bil izjemno zahteven, in izdelalestrateški načrt. Sestanek je bil organiziran v dveh terminih. VMedicinaprvem terminu so poleg <strong>Slovenije</strong> sodelovale še Grčija, Turčija,Ciper, Bolgarija in Srbija.S pomočjo vprašalnika smo predstavili tri glavna področja dela:razvoj paliativne oskrbe, dostopnost opioidnih zdravil in programeza zdravljenje odvisnosti in preprečevanje škode. Vabljenipredavatelj v Bukarešti je bil dr. Andrej Kastelic, ki je predstavilprograme za zdravljenje odvisnosti od drog. Opozorili so nas,da je potrebno revidirati zakonodajo s tega področja tudi v jezikovnemsmislu, saj naj uporabljeni izrazi ne stigmatizirajo ponepotrebnem. Dr. Kastelic nam je skupaj z g. Hrenom pomagaltudi pri izpolnjevanju začetnega vprašalnika.Paliativna oskrba v Sloveniji je primerjalno z ostalimi državamiv naši skupini na ravni lokalnih začetkov. Urejeno je področjezakonodaje, saj je bil v Sloveniji leta 2010 sprejet Državni programza razvoj paliativne oskrbe in z njim akcijski načrt izvajanjate oskrbe. Pri Ministrstvu za zdravje je ustanovljena delovnaskupina, ki skrbi za izvajanje tega načrta. Pravne podlage torejso, zatika pa se pri umestitvi storitev v plačni sistem. Še vednoje premalo strokovnjakov, tako da je velik poudarek na organizacijiizobraževanj. Ravno sedaj se zaključuje izobraževanje zaregijske koordinatorje, ki ga je organiziralo MZ, na Gorenjskempa se je junija končalo izobraževanje za osnovne time v paliativnioskrbi pod okriljem Razvojne agencije zgornje Gorenjske(RAGOR). Pravica do paliativne oskrbe je opredeljena tudi vZakonu o pacientovih pravicah, tako da je vse napore potrebnousmeriti v to, da je bodo bolniki deležni, ne glede na to, izkaterega dela <strong>Slovenije</strong> prihajajo.Tudi v drugih državah imajo podobne težave: pomanjkanjestrokovnjakov, omejitve pri predpisovanju opioidnih zdravil,hude ovire za bolnike pri dostavi zdravil; v Grčiji moranpr. bolnik, ki dobi recept, najprej na poseben urad, da dobidovoljenje za izdajo zdravila, in potem v lekarno. PredpišejoRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>77