ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinska LjubljanaŠlajmer v srcu ljubljanskegabolnišničnega mestaZvonka Zupanič SlavecKo se sprehajamo po ljubljanskem »bolnišničnem mestu«,smo na vsakem koraku obdani z zgodbami preteklosti. Okolinas so imena, ki zvenijo domače in smo jih ponotranjili, kipi,ki se zdijo samoumevni in o njih ne razmišljamo, poimenovanjaulic, zgradb ali mostov, med katerimi se dnevno gibljemoin jih sprejemamo.Misli si mimogrede prikličejo dobo nastanka nečesa, stoletjegor ali dol, izvor imena, ki pa večinoma vendarle ostaja nejasen.Razmišljamo, da so Leonišče, gluhonemnica ali prisilnedelavnice res čudna imena za neke stavbe. Kaj šele Meksika,ki stoji še korak dlje in že po imenu asociira, da je del nekedruge zgodbe. A tukaj smo, dnevno hitimo mimo »rdečehiše« po Šlajmerjevi ulici z nenavadno oblikovano predavalnico,kjer je v štiridesetih letih še domovala bolnišničnakapela, se v parku ob ulici hladimo v senci krošnatih drevesob mogočnem kipu, ki mu je bakreni volk prekril oči, da pohomerjevsko slepo bolšči v mimoidoče. V nas se ob tem podzavestnoutrinjajo bežne reminiscence spomina na nekoga, kije najverjetneje nekdaj nekaj pomenil. Morebiti v medicinskistroki? Ali pa je tukaj kar tako?Stanovska klenost in poistovetenje temeljita na koreninah,znanju, protagonistih, ustanovah, ki so poganjali voz napredkain se ob tem neredko upehali, okužili, obnemogli. A za njimiŠlajmerjev dom iz tridesetih let 20. stoletja – današnja Ortopedskaklinika v Ljubljani – kot bolnišnica z veliko duše kažena skrbno izbiranje arhitektov, Plečnikovih učencev, DomicijanaSerajnika in Janka Omahna, ki sta znala funkcionalnosti sanatorijadati tudi lepoto. Na to kažejo različni brezčasni detajli,ki osebju in bolnikom govorijo o medicini kot umetnosti.iz zgodovine medicineZ inicialkama ŠD na zahodnem pročelju ohranja Šlajmerjevdom svoj unikatni spomin na velikega kirurga in kirurškostroko, ki domuje v njem.so ostala dela, temelji, smerokazi novim generacijam, in njihovpogum, ki je ustvaril novo podobo nečesa, odkril metodo, kije bolnikom pomagala k boljšemu zdravju, ali jo prenesel izdaljnega sveta v majhen slovenski prostor. Del tega, kar nasv »medicinski Ljubljani« obdaja, kamor so domači snovalcistavbne dediščine Vurnik, Plečnik, Fabiani in drugi prelili svojoustvarjalno slo, bi radi predstavili v seriji zapisov, opremljenihs sodobnimi fotografijami študenta medicine Blaža Bertonclja.Beseda in slika bi oživili spomin na prehojeno pot zdravstva vosrednji Sloveniji, z njenimi snovalci, sotrudniki in ustanovami,in reflektirali njihov pomen v današnji čas. Naj oživijo anekdotein zgodbe medicinske Ljubljane, se osvežijo korenine zapisanega,ki so skozi čas v svoje krošnje marsikje vtkale zlate listeboljšega zdravja, kakovostnejšega življenja, podaljšane življenjskedobe, medicinskega izobraževanja, raziskovanja v medicini,pa tudi izzvenevanja starega in prihajanja novega.Po Šlajmerjevihljubljanskih stopinjahMedicina s preloma 19. v 20. stoletje velja za zlato dobo medicinskihodkritij, ko so s hitrim razvojem naravoslovnih znanostinova spoznanja iz leta v leto delala velike korake napredka inso stare metode dela menjevali z novejšimi. Zastarel medicinskiinstrumentarij so pošiljali v odročne kraje in na bojna polja, vsodobnih ordinacijah in bolnišnicah pa so mikroskopu, stetoskopuin Riva Rocciju dodajali laboratorijske metode, krvneRevija ISIS - Januar 201239