ZanimivoOzaveščanje je temelj preventive in tudi korak k zmanjševanju neenakostiv zdravju, saj je popolnoma drugače, če cepljenje zavračadobro poučena in informirana oseba, kot pa če ga ljudje zavračajozaradi nepoučenosti, nekritičnih in nepopolnih informacij. In semzopet pri svoji »priljubljeni« promociji cepljenja, v katerega trdnoverjamem. Sama sem že v januarju leta 2007 proti HPV-okužbicepila svojo hčerko. In ko sem se o koristih cepljenja pogovarjalas kolegico ginekologinjo ter ji svetovala, da naj proti HPV cepisvojo hčer, je bil komentar »da bo pogledala, kakšnega fanta bo hčiimela.«Breme raka na materničnem vratu v Sloveniji je kljub velikemuuspehu programa ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb)še vedno visoko v primerjavi z razvitimi državami Evrope.V letu 2009 je bilo v Sloveniji odkritih 129 žensk z rakom namaterničnem vratu (incidenca 12,5/100.000), kar je bistveno manjkot v letu 2003, ko je bilo odkritih 210 žensk in je bila incidenca20,6/100.000 (3). Kako doseči še boljše zajetje žensk, je temeljniproblem, saj podatki kažejo, da večina bolnic z rakom materničnegavratu že leta ni bila na ginekološkem pregledu. Tako je bilozamujeno odkrivanje predrakavih sprememb na materničnemvratu in njihovo zdravljenje.Strokovno srečanje se je končalo, hitim proti garažni hiši. Priparkirnem avtomatu za plačilo parkirnine naletim na mladoprodajalko Kraljev ulice. Še nikoli nisem kupila časopisa. Če me»klošarji« nagovarjajo za drobiž, pobrskam po denarnici in dam,kolikor drobiža imam. Včasih me kdo začudeno pogleda, a jazpravim, da zaradi tega ne bom obubožala, bom pa nekomu takoali drugače polepšala dan. Dekle me vpraša, ali bom kupila časopis.»Počasi, naj najprej plačam,« ji odvrnem. Vtaknem bankovec za 20evrov (račun je znašal 16 evrov), avtomat mi vrne razliko. Deklevprašam, koliko stane časopis. »Evro,« odvrne »pa če imate kakšenkovanec viška…« Stresem denarnico, pridodam štiri evre in žalostnagrem dalje. Dekle je zelo mlado, imam hčerko njenih let.Med vožnjo domov razmišljam o usodah ljudi, o temah, ki semjih ves dan poslušala, o delu, ki me čaka, ko pridem domov,poslušam radio, kjer komentirajo aktualno politično dogajanje,kilometri polzijo, tuneli so že vsi za mano.Še malo, pa bom doma.1. Inštitut za varovanje zdravja. Precepljenost (delež cepljenih) deklic 6. razredov OŠs tremi odmerki cepiva proti HPV, šolsko leto 2009/20010. Pridobljeno 5. 12. 2011 sspletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=201&pi=5&_5_id=1399&_5_PageIndex=0&_5_groupId=322&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=201-5.0.2. Eurosurvaillance.The current state of introduction of human papillomavirus vaccinationinto national immunisation schedules in Europe: first results of the Venice22010 survey. Pridobljeno 5.12.2011 s spletne strani: http://www.eurosurveillance.org/viewarticle.aspx?articleid=197303. ZORA. Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnegavratu. Onkološki inštitut Ljubljana. Pridobljeno 5. 12. 2011 s spletne strani: http://zora.onko-i-.si/Skodelica kave, simpatični Francozi,obisk knjižnic v Lillu in študij medicineStrokovno izpopolnjevanje na Katoliški univerziv Lillu, od 16. do 20. maja 2011Stanka JelencUvodFrancijo je sredi maja stresla politična afera, ki jo je sprožil62-letni Dominique Strauss-Kahn, sedaj že nekdanji direktorMednarodnega denarnega sklada, ko je domnevno spolnonapadel sobarico v enem izmed newyorških hotelov. Njegovefotografije je bilo opaziti na naslovnicah dnevnih časopisov, zanjimi pa so se skrivali mrki in togi obrazi njegovih privržencev,pa tudi hudomušni obrazi nasprotnikov, ki so ob pitju jutranjekave spremljali domače dogajanje.Tudi obrazi študentov na Medicinski fakulteti v Lillu so bili vponedeljek 16. maja precej resni, predvsem pa zaskrbljeni. Njihburno dogajanje na političnem prizorišču ni preveč zanimalo.Pred njimi je bila precej težja preizkušnja, imenovana »Concours«,selektivni izpit ob koncu 1. letnika, ki bo le enemu izmedpetih študentov odprl vrata v višji letnik.Ponedeljkovo jutro se je že počasi prevesilo v popoldne, ko semv družbi simpatičnega Olivierja Bodarta spoznavala kampus46 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>katoliške univerze v Lillu. Pred mano je bil zanimiv tedenusposabljanja na francoski univerzi v okviru programa Erasmus– mobilnost zaposlenih. Še toliko bolj, ker sem se znašlav francosko govoreči deželi, ki me je očarala s svojo kulturo,prijaznimi ljudmi in nadvse lepo zvenečim jezikom. Oh, kakoso me roke bolele že prvi dan, ko sem na ulici v svoji minimalističnifrancoščini iskala restavracijo, potem pa sem za večerjonamesto ribe (poisson) naročila kar strup (poison). Francozi sobili strašno prijazni in pripravljeni pomagati, kar naprej so menaslavljali z »madame« in mi ponujali »café«, le angleščine nisoznali ali pa je niso hoteli govoriti.Na univerzi je bilo seveda povsem drugače, saj je večina komunikacijepotekala v angleškem jeziku.Mesto Lille je čudovito»Lille est une belle ville!« je skovanka, s katero domačini svetupredstavljajo svoje lepo mesto, ki je bilo leta 2004 tudi evropskaprestolnica kulture. Tudi še danes je po zaslugi županje Martine
ZanimivoAubry v mestu čutiti živahen kulturni utrip, veliko je gledališčin kinodvoran, male ozke tlakovane ulice v centru so namenjenesamo pešcem, vsepovsod so prijetni lokali, mali butiki, pekarnein slaščičarne.Lille leži na severu Francije, zaradi bližine Belgije je čutiti močanflamski vpliv, ki se še najbolj odraža v rdeče-rjavih opečnatihstavbah, ki prevladujejo v starem delu mesta.S hitrimi vlaki TGV si v 35 minutah v Bruslju, eno uro potrebuješdo Pariza, do Londona pa potovanje traja slabi dve uri.Približno 100 milijonov Evropejcev živi in dela na tem širšempodročju, ki predstavlja eno najbolj gosto naseljenih in najboljrazvitih regij v tem delu Evrope, kot tudi na svetu. Lille je tudirojstno mesto dveh pomembnih osebnosti, generala in revolucionarjaCharlesa de Gaulla ter mikrobiologa Louisa Pasteura.»La Cathó«Po številu prebivalcev je Lille nekoliko manjši od Ljubljane, imapa kar 110.000 študentov, kar ga uvršča med najpomembnejšauniverzitetna mesta v Franciji. Ima tri javne in eno zasebnouniverzo, že omenjeno katoliško univerzo Université Catholiquede Lille.»Vprašaj za La Cathó!« mi je svetoval Olivier, ko sem se v prvihdneh zgubljala v ozkih mestnih ulicah starega dela Lilla in nikakornisem našla poti nazaj do svoje sobice v študentskem naselju.V mestu je tudi zelo znana Fakulteta za novinarstvo, ena najstarejšihin najboljših v Franciji.Katoliška univerza je bila ustanovljena že leta 1875, kasneje, tj.leta 1973, pa so se fakultete in raziskovalni centri združili v enotnofederacijo, danes imenovano Université Catholique de Lille.Na največji zasebni francoski univerzi je šest fakultet, 20 visokihšol in inštitutov ter zasebni bolnišnični kompleks s 700 posteljami,kjer študenti medicine ter sorodnih ved opravljajo prakso.»La Cathó« se nahaja v samem mestu in ne na njegovemobrobju, kar je neke vrste posebnost in zanimivost tegakampusa. Do centra je slabih 15 minut hoda, do bližnjega parkaše manj. Ko so pred leti študente v anketi spraševali, ali bi seželeli preseliti na novo lokacijo na obrobju mesta, je večinaodgovorila negativno.Stare opečnate stavbe v gotskem stilu delujejo precej vzvišenoin turobno. Prostora zmanjkuje in niti ne ustreza več sodobnimnačinom poučevanja v 21. stoletju, zato so v zadnjih letihzgradili številne nove stavbe in prizidke, ki se včasih bolj, včasihmanj lepo skladajo s celotno podobo univerze.Trenutno je na univerzi 22.660 rednih študentov na 140 različnihštudijskih programih. Poleg domačih imajo tudi 1.900 tujihštudentov iz 88 držav. »La Cathó« sodeluje kar s 350 univerzami,med njimi sta tudi Univerza v Ljubljani in Univerza vMariboru. Mednarodnih izmenjav v tujih deželah se vsako letoudeleži približno 1.000 študentov.Na kampusu je 2.000 sob oz. manjših apartmajev namenjenihštudentom, ostali prebivajo v podnajemniških stanovanjih. SrediZanimiva notranjost Medicinske fakultete (Faculté Libre deMédicine).maja je bilo kar živahno, predavanja so se zaključila, začelo se jeobdobje izpitov.Študij medicine v Francijiin zloglasni »concours«Pa se vrnimo k študentom medicine in že omenjenemu »concoursu«.»Zelo težak študij! Najtežje je priti v 2. letnik, le malemu številuštudentov to uspe.«»Grem raje v Švico, študij medicine se zdi v Franciji res precejgrozen!«Takšna in podobna mnenja sedanjih in bodočih študentov semnašla na spletnih forumih, kar se je potrdilo tudi v času mojegaobiska v Lillu.Vrata v 1. letnik medicine so odprta vsem študentom poopravljenem zaključnem izpitu ob koncu srednje šole. Sprejemnihizpitov ni. Prava selekcija nastopi ob koncu 1. letnika,ko sredi maja po vsej Franciji študenti opravljajo že omenjeneizpite »concours«. Le vsak peti študent ga opravi uspešno, povrhvsega pa je število vpisnih mest v 2. letniku še dodatno omejenos posebno kvoto, imenovano »numerus clausus«, ki jo določitapristojni ministrstvi za zdravje in za šolstvo.Če ti ne uspe prvič, lahko izpite ponovno opravljaš naslednjeleto. Če tvojega imena tudi takrat ni na seznamu uspešnihštudentov, ni več druge možnosti, kot da se odločiš za študijv tujini ali pa za sorodna področja, npr. zdravstveno nego,babištvo ali farmacijo. Na žalost si po letu ali dveh še vednopovsem na začetku.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>47