24 DR. ELKE LÖFFLERso čisto druga zgodba. Pokažejo, da samo primerjava z DRUGAČNIMI organi<strong>za</strong>cijamiodpira nove poglede. Dejansko primerjava s podobnimi organi<strong>za</strong>cijami pri iskanjuradikalnih inovacij sploh ne koristi – praksa v zelo podobnih organi<strong>za</strong>cijah je večinomaenako pusta in <strong>za</strong>nimiva kot v naši! No, pa smo že pri prvem dobrem razlogu, da seozremo čez državne meje in se kaj naučimo iz drugih evropskih izkušenj.Žal je to laže reči kot storiti. V nekaterih <strong>javni</strong>h organi<strong>za</strong>cijah ni mogoče v tujino nititelefonirati. Ni treba ponavljati, da so v internetni dobi medkrajevni telefonski klicipogosto cenejši od lokalnih, in tako morda davčne omejitve ne bodo več utemeljenrazlog, da se <strong>javni</strong>m uslužbencem preprečuje spletno komuniciranje z evropskimikolegi, vsaj ne več <strong>za</strong> dolgo. Še pomembnejše je, da je še vedno veliko sumničenjaglede potovanj <strong>javni</strong>h uslužbencev v tujino. Tudi tu velja, da v času poceni letalskihprevoznikov ni nujno, da so potni stroški <strong>za</strong> potovanje v tuja mesta višji od stroškov <strong>za</strong>potovanja po lastni državi. Še vedno pa ostaja strah, da bi se osebje, ki potuje v tujinona konference, seminarje in študijska potovanja, lahko poleg učenja tudi <strong>za</strong>bavalo. Inmnogi vodstveni delavci v <strong>javni</strong> <strong>upravi</strong>, ki z dvignjenimi obrvmi pospremijo prošnjeosebja <strong>za</strong> pot v tujino, dokazujejo, da vsaj v javnem sektorju še ni sprejemljivo, da bise mešalo koristno z <strong>za</strong>bavnim. In kakšne so posledice? Jasno je, da v javnem sektorjuv različnih državah znova in znova naletimo na veliko dragega odkrivanja Amerike, innamesto da bi ustvarjali <strong>za</strong>nimive inovacije, se po vsej Evropi ponavljajo napake, ki bise jih z lahkoto izognili.Vendar je dejstvo, da so konference o kakovosti v evropski <strong>javni</strong> <strong>upravi</strong> zdaj vsakodrugo leto, spodbudno in kaže na to, da med <strong>javni</strong>mi upravami raste <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> to,da bi se kaj naučile od drugih držav. Dejansko se lahko danes ozremo na<strong>za</strong>j na štiri takekonference, na katerih je sodelovalo več tisoč <strong>javni</strong>h uslužbencev in je bilo obravnavanihveč sto dobrih praks. Poleg tega so v mnogih evropskih državah, kot je Slovenija, tudinacionalne konference o kakovosti in redne nagrade <strong>za</strong> kakovost, katerih namen jeprepoznavanje in širjenje <strong>slovenski</strong>h dobrih praks.Tu se nam <strong>za</strong>stavi vprašanje, ali so “dobre <strong>prakse</strong>”, videne v drugih evropskih državah,kaj drugačne od “primerov dobre <strong>prakse</strong>”, ki so bili nagrajeni v <strong>slovenski</strong> kampanji <strong>za</strong>kakovost. So javne uprave drugih evropskih državah naprednejše, in če so, na katerihpodročjih? Preden pa se lotimo teh vprašanj, si oglejmo razvoj upravljanja kakovosti vjavnem sektorju po Evropi.USMERITVE V GIBANJU EVROPSKE KAKOVOSTIV tem poglavju bom predstavila nekatere trende, ki jih lahko opazimo pri vodenjukakovosti po Evropi. Preden pa se odpravimo na virtualno potovanje po Evropi, je trebana kratko opredeliti, kaj je to inovacija.
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAKOVOSTI JAVNEGA SEKTORJA 25ALI SO VSE POBUDE ZA KAKOVOST ŽE INOVACIJE?Nujno je poudariti, da inovacija ni izum. To pomeni, da uvajanje inovacije nepredpostavlja, da je to svetovna premiera nove <strong>prakse</strong>. Običajno inovacija v <strong>javni</strong> <strong>upravi</strong>pomeni uvajanje novih storitev, novih organi<strong>za</strong>cijskih oblik, postopkov in načinovvodenja, ki jih na določenem področju še niso poskusili.To pomeni, da bi bilo uvajanje listin o storitvah (<strong>za</strong>vezujočih načel o opravljanju storitev– service charters) v slovensko javno upravo inovacija, čeprav so bile take listine v drugihdržavah, kot sta Združeno kraljestvo in Italija, uvedene že pred časom. To tudi pomeni,da je uvajanje skupnega ocenjevalnega okvira <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cije v javnem sektorju – CAFinovacija, če ga vaša organi<strong>za</strong>cija še ni nikoli uporabljala. Biti inovativen tako nikakorpomeni, da morate odkrivati Ameriko in poskušati uvajati novosti <strong>za</strong>radi novosti.Toda, novosti gredo vedno z roko v roki z učenjem – in <strong>za</strong>to jih ljudje, ki se nočejoučiti novih stvari, <strong>za</strong>vračajo. S tega stališča niso vse pobude <strong>za</strong> uvajanje kakovosti tudiinovacije – pri nekaterih se ni treba učiti nič novega. Dejansko lahko nekatere pobude<strong>za</strong> uvajanje kakovosti pripeljejo samo do novih birokratskih načinov poslovanja, ne pado izboljšav. Na primer, pobuda ISO, ki <strong>za</strong>jame samo dokumentiranje obstoječih praksne glede na njihovo učinkovitost in potem sili vse, da sledijo postopku iz priročnika, pače je storitev <strong>za</strong> uporabnike <strong>za</strong>to boljša ali ne – prav gotovo ni inovacija.Po drugi strani pa je večina pobud <strong>za</strong> uvajanje kakovosti dejansko inovacij v tistem deluorgani<strong>za</strong>cije, kjer se poskusno uvajajo. Organi<strong>za</strong>cijsko enoto je treba <strong>za</strong> inovativnostpohvaliti. Hkrati pa bi morali od nje tudi <strong>za</strong>htevati <strong>za</strong>gotovilo, da je preverila, ali so takoinovacijo že uvedli kje drugje (na primer v organi<strong>za</strong>ciji sami ali v kakšni drugi <strong>upravi</strong>), inpričakovati, da bo sposobna povedati, kakšne so tuje izkušnje. To je, če hočete, pristopk inovaciji s stališča upravljanja kakovosti. Žal pa je bilo pri zelo redkih “primerih dobre<strong>prakse</strong>”, ki so bili predstavljeni na prejšnjih štirih evropskih konferencah o kakovosti,izrecno navedeno, da vedo <strong>za</strong> podobne pristope drugje – čeprav je bilo kristalno jasno,da so mnoge pobude zelo podobne temu, kar so predstavile druge države.Majhne inovacije s pomočjo instrumentovZa upravljanje kakovosti je zdaj na voljo cela vrsta instrumentov. Vendar jih je večinanamenjen ZAGOTAVLJANJU kakovosti, ne pa upravljanju kakovosti. Prav gotovo nemorejo nadomestiti sistema upravljanja, ki <strong>za</strong>jema opredelitev skupne vizije kakovosti,strateških ciljev ter kakovostnih in količinskih ciljev.Prvi korak je sprejeti enoten jezik <strong>za</strong> kakovost – z jasno mislijo, kaj “kakovost” POMENI.Vemo, da je kakovost mogoče opredeliti na več načinov, npr.:• “skladnost s specifikacijami” – to je običajen pristop v gradbeništvu in pri vodenjupogodb, ki ga je dobro osvetlil Crosby (1979),• “primernost <strong>za</strong> namen” – temu se z drugimi besedami pogosto reče “doseganje
- Page 1 and 2: REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA J
- Page 3: VSEBINAStranDr. Gordana ŽurgaKAKOV
- Page 6 and 7: 6 DR. GORDANA ŽURGAnadzira, sodelu
- Page 9 and 10: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 11 and 12: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 13 and 14: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 15 and 16: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 17 and 18: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 19 and 20: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 21 and 22: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 23: EVROPSKA SPOZNANJA:INOVACIJE V KAKO
- Page 27 and 28: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 29 and 30: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 31 and 32: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 33: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 36 and 37: 36 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 38 and 39: 38 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 40 and 41: 40 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 42 and 43: 42 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 44 and 45: 44 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 46 and 47: 46 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 49 and 50: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPESToma
- Page 51 and 52: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 51O
- Page 53 and 54: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 53S
- Page 55 and 56: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 55P
- Page 57: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 57A
- Page 60 and 61: 60 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 62 and 63: 62 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 64 and 65: 64 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 66 and 67: 66 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 68 and 69: 68 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 70 and 71: 70 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 73 and 74: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 75 and 76:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 77 and 78:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 79 and 80:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 81 and 82:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 83 and 84:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 85 and 86:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 87 and 88:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 89 and 90:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 91 and 92:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 93 and 94:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 95 and 96:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 97 and 98:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 99 and 100:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 101 and 102:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 103 and 104:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 105 and 106:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 107 and 108:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 109 and 110:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 111 and 112:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 113:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO