28 DR. ELKE LÖFFLERSeveda odsotnost standarda še ne pomeni, da dana “najboljša praksa” ni imelanikakršnega rezultata. Toda brez izrecnih in specifičnih ciljev je jasno, da je težko ocenitiuspešnost projekta. Poleg tega pa tudi službi manjka spodbuda <strong>za</strong> izboljšanje doseženihrezultatov. Kot so poudarili trije znanstveni poročevalci rotterdamske konference okakovosti, so “standardi kakovosti redko nepremični” (Pollitt, Bouckaert in Löffler,1995, str. 22). Pomembno je torej, da se s časom standardi zvišujejo in da se skupaj z<strong>za</strong>interesiranimi strankami ugotovi, “kaj je pomembno in kaj je izvedljivo v določenemkraju in času” (Gaster in Squires, 2003, str. 89).Naslednje vprašanje je upravljavski pristop <strong>za</strong> doseganje teh ciljev in teženj. Združenokraljestvo se je proslavilo s svojim pristopom “imenuj krivca in ga osramoti”, kar jejasno zniževalo moralo marsikateremu <strong>za</strong>poslenemu v slabo delujočih organi<strong>za</strong>cijah.Alternativa <strong>za</strong> ta “kaznovalni” pristop je sprejetje bolj “navdihujočega” pristopa – uporabakorenčka namesto palice – ki <strong>za</strong>jema višja pričakovanje (performance expectations)pri uslužbencih in strankah, uporabo ka<strong>za</strong>lnikov uspešnosti <strong>za</strong> motiviranje večjedomiselnosti in ustvarjalnosti in proslavitev uspeha, ko so ti cilji doseženi. Po drugi stranipa na konferencah o kakovosti nismo videli prav veliko primerov, da je bil tak pristopočitno uporabljen in je deloval. Dokler ne bo jasnejše, kateri pristop je učinkovitejši, jemorda pametno, da organi<strong>za</strong>cije javnega sektorja uporabijo sestavine obeh glede na to,v kakšni situaciji so.Odločna sprememba s pomočjo kakovosti – voditeljstvo in <strong>za</strong>interesirani udeleženciSeveda sta <strong>za</strong> doseganje bistvenega izboljšanja kakovosti nujni vodenje in lastništvo– znotraj in zunaj organi<strong>za</strong>cije. Na to preprosto resnico se pogosto po<strong>za</strong>bi, ko seuvajanje orodja <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti <strong>za</strong>upa zunanjemu svetovalcu ali <strong>notranje</strong>mustrokovnjaku <strong>za</strong> kakovost. Dejansko je tako, kot so opozorili znanstveni poročevalci na4. konferenci v Tampereju, pobude, ki niso interno vodene in interno lastništvo, bodonajverjetneje po<strong>za</strong>bljene brez kakršnih koli rezultatov.Vendar pa voditeljske sposobnosti ne domujejo vedno v zgornjem nadstropjuorgani<strong>za</strong>cije. Kot je poka<strong>za</strong>l “Voditeljski Talk Show” s Hazel Stuteley na tretji konferencio kakovosti v Rotterdamu, so lahko uvajalci sprememb tudi “navadni uradniki”, ki sonižje na hierarhični lestvici v organi<strong>za</strong>ciji. Primer je izboljševalska pobuda Hazel Stuteleyin njenega kolega, da se v šestih letih eno od najbolj <strong>za</strong>postavljenih območij socialnihstanovanj v jugo<strong>za</strong>hodni Angliji spremeni v nacionalni model odličnosti (Bovaird inOwen, 2002). Prvi sprožilec sprememb je bil niz srečanj med vsemi ustanovami, po<strong>za</strong>konu pristojnih <strong>za</strong> storitve v soseski. Pravi <strong>za</strong>četek skupnostnega delovanja pa jekonec leta 1996 po uspešni prijavi na razpis <strong>za</strong> pridobitev državnih sredstev <strong>za</strong> obseženprogram ukrepov <strong>za</strong> učinkovito rabo energije. Država je dala na razpolago 1,2 milijonafuntov, občinski svet (Carric District council) pa 1 milijon. V okviru programa so bili vtreh letih financirani: plinsko centralno ogrevanje v 318 stanovanjskih enotah, izolacijapodstrešij v 349 enotah, vmesna izolacija dvojnih zidov v 199 enotah in zunanja izolacijazidov v 350 enotah, ki niso imele votlih (dvojnih) zidov. Rezultati projekta so bili
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAKOVOSTI JAVNEGA SEKTORJA 29takojšnji: izboljšalo se je zdravstveno stanje stanovalcev in blaginja družin, zmanjšalose je izostajanje iz šole. Ko so stanovalci videli, da se je njihovo življenje izboljšalo, sose z večjim veseljem vključevali v nadaljnje pobude <strong>za</strong> izboljšave svoje soseske, kot soupravljanje soseske, hišna popravila, nadzor nad kriminalom, programi <strong>za</strong> usposabljanjemladine itd. Vse te izboljšave so v veliki meri vodili in upravljali sami stanovalci, nekaterimed njimi pa so se celo <strong>za</strong>čeli dejavno ukvarjati s politiko.V drugih organi<strong>za</strong>cijah je vodstvo morda res v zgornjem nadstropju, na primerkot v nemški zvezni <strong>upravi</strong> (Bundesverwaltungsamt), ki <strong>za</strong>gotavlja široko paletoadministrativnih storitev, kot je povračilo potnih stroškov <strong>za</strong> druge vladne službe.Izboljšave kakovosti v tej <strong>upravi</strong> je odločno usmerjal njen podpredsednik Giso Schütz,ki je sistem vodenja kakovosti <strong>za</strong>čel uvajati že leta 1996. Sistem vodenja kakovosti jebil razvit interno, prvi korak pa je bil definicija vizije <strong>za</strong> celotno organi<strong>za</strong>cijo. Pritem je sodelovalo okrog 20 uslužbencev z vseh klinov hierarhične lestvice, ti so seposvetovali še z nadaljnjimi 2000 uslužbenci, tako da je bilo vsem jasno, v katero smerbo šla organi<strong>za</strong>cija v prihodnje. Anketa med <strong>za</strong>poslenimi je poka<strong>za</strong>la, da je bil čas <strong>za</strong>predstavitev nove vizije koristno porabljen – večina <strong>za</strong>poslenih je ugodno sprejelaspremembo iz birokratske organi<strong>za</strong>cije v sodobno ponudnico storitev. Seveda v tej prvifazi ni manjkalo dvomljivcev, ki so menili, da take vizije ne bo mogoče nikoli uresničiti.Dvomi pa so se hitro razblinili, ko je osebje <strong>za</strong>čelo dobivati <strong>za</strong>hvale uporabnikov storitevin je prejelo tudi mednarodno priznanje, ko je zvezni urad postal vzorčni primer naprvi konferenci o kakovosti (1QC) v Lizboni leta 2000. Priznati je treba, da je zvezi uraddosegel veliko izboljšanje. Na primer, potni stroški so zdaj povrnjeni v največ 48 urah,prej pa je postopek trajal nekaj tednov. Danes le redko kateri uslužbenec urada govorio kakovosti – kakovost je po<strong>notranje</strong>na in je del kodeksa vedenja, po katerem se vsiravnajo. Zvezi urad je še vedno <strong>za</strong>stavonoša sprememb v e-<strong>upravi</strong> in zdaj se po njih žezgledujejo drugi uradi, kot je zvezna carinska in trošarinska uprava. Po drugi strani pase gospod Schütz ne boji konkurence, saj je prepričan, da bo to spodbuda, da njegovurad ostane na čelu inovacij.Ti primeri odločnih sprememb kažejo, da <strong>za</strong>posleni potrebujejo uspešne zgodbein ljudi, s katerimi se lahko enačijo. Kot so poudarili znanstveni poročevalci na 4.konferenci, “lahko inovacija pride od kjer koli, ampak, ko je odobrena, je nujno, da sevanjo vključi široka paleta stališč in <strong>za</strong>interesiranih strank” na vseh stopnjah ciklusaupravljanja sprememb. Zaradi tega se nam zdi pristop, predstavljen na 4. konferenci –sooblikovanje, soodločanje, soizvajanje in soocenjevanje – temeljni pogoj <strong>za</strong> trajnostneinovacije.Na kratko, to pomeni• posvetovanje z notranjimi in zunanjimi <strong>za</strong>interesiranimi strankami na <strong>za</strong>četku razvojainovacij (sooblikovanje),• pritegnitev državljanov in drugih <strong>za</strong>interesiranih strank v postopek odločanja(soodločanje),• opravljanje <strong>javni</strong>h storitev v partnerstvu z <strong>za</strong>sebnim in nepridobitnim sektorjem ter
- Page 1 and 2: REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA J
- Page 3: VSEBINAStranDr. Gordana ŽurgaKAKOV
- Page 6 and 7: 6 DR. GORDANA ŽURGAnadzira, sodelu
- Page 9 and 10: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 11 and 12: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 13 and 14: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 15 and 16: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 17 and 18: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 19 and 20: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 21 and 22: KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 23 and 24: EVROPSKA SPOZNANJA:INOVACIJE V KAKO
- Page 25 and 26: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 27: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 31 and 32: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 33: EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 36 and 37: 36 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 38 and 39: 38 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 40 and 41: 40 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 42 and 43: 42 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 44 and 45: 44 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 46 and 47: 46 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 49 and 50: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPESToma
- Page 51 and 52: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 51O
- Page 53 and 54: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 53S
- Page 55 and 56: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 55P
- Page 57: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 57A
- Page 60 and 61: 60 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 62 and 63: 62 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 64 and 65: 64 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 66 and 67: 66 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 68 and 69: 68 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 70 and 71: 70 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 73 and 74: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 75 and 76: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 77 and 78: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 79 and 80:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 81 and 82:
SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 83 and 84:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 85 and 86:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 87 and 88:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 89 and 90:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 91 and 92:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 93 and 94:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 95 and 96:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 97 and 98:
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 99 and 100:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 101 and 102:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 103 and 104:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 105 and 106:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 107 and 108:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 109 and 110:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 111 and 112:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 113:
VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO