Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...

84 MAG. PETER SKOKPomen učenja na delovnem mestu se je izrazito povečal v zadnjih dveh desetletjih in seznačilno kaže v dveh smereh; na eni strani gre za večanje deleža poklicev in zahtevnostiv teh poklicih, ki zahtevajo vse več posebnih (specialnih) in drugih znanj na delovnemmestu ter nenehno učenje. Po drugi strani pa sta razvoj in uveljavitev organizacij, kitežijo k doseganju visokih učinkov, prispevala k vključitvi vseh zaposlenih v učenje nadelovnem mestu,upoštevajoč stopnjevanje zahtev za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti vjavni upravi, posebej zanimive značilnosti in razsežnosti učenja na delovnih mestih vorganizacijah, ki dosegajo visoko raven učinkov pri svojem delovanju in poslovanju(high performance work organizations – HPWO).Gre za razmeroma nov pojav in razumevanje organizacij, ki so se pojavile oz. soposledica globalizacije in jih po raziskavah ILO (International Labour Organization)označujejo te temeljne značilnosti:• skupne vrednote v organizaciji;• krepitev zaupanja med menedžmentom in zaposlenimi,• oblikovanje delovnih nalog in njihova organizacija ter organiziranost,• dostopnost do informacij,• podpora učenju,• nagrajevanje dosežkov.Toda kje in zakaj se je uveljavilo učenje na delovnem mestu? V raziskavah so biliugotovljeni trije ključni razlogi za razvoj in uveljavitev učenja na delovnem mestu:• kot prvi razlog se navajata vpliv in pomen razvoja t. i. “na znanju temelječegagospodarstva”;• kot drugi razlog se navaja pomen "nove ekonomije", ki izhaja iz pomena in vlogeinformacijske in komunikacijske tehnologije, ob hkratnem pogoju "na znanjutemelječega gospodarstva”;• kot tretji in najpomembnejši dejavnik je prepoznan vpliv širitve organizacij, ki prisvojem delovanju in poslovanju težijo k doseganju visokih učinkov. Toda to, kar jebistveno za te organizacije (HPWO), je, da so ustvarile možnosti za razvoj znanja inspretnosti za svoje zaposlene, ne pa npr. samo za menedžment, izbrane strokovnjakein redke specialiste. Odločilno in bistveno je, da imajo vsi zaposleni možnost in obet,da svoje delo “izkusijo kot vir doživljenjskega učenja”.Zanimivo je tudi poročilo ZN o sproščanju človeških potencialov za doseganje ciljev vjavnem sektorju iz leta 2005:• spodbuja organizacijsko učenje v javnem sektorju;• poudarja pomen organizacijske kulture za doseganje učinkovitosti in uspešnosti vjavnem sektorju;• opredeljuje pristop (od spodaj proti vrhu) organizacijskega učenja in njegovoosredinjenost na zaposlene.Ob tem še posebej opozarja na strateški pomen posameznih področij delovanja(pomen vzpostavljanja zaupanja, dialoga in povezanosti; vlogo izmenjave znanj in