Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...

86 MAG. PETER SKOK• pomen nekaterih značilnosti v organizacijski kulturi v državni upravi,• vodja kot možni mentor (“mentor”) in/ali inštruktor (“coach”).3.1 Opredelitev učenjaOb različnih definicijah učenja v obravnavanem primeru pomeni temeljno izhodiščeopredelitev K. Illerisa, ki izhaja iz dveh temeljnih predpostavk: učenje vključuje dvarazlična temeljna procesa. Gre za eksterni interakcijski proces, ki poteka med učečim sein njegovim socialnim, kulturnim in materialnim okoljem, ter interni psihološki procesdobivanja in predelovanja, v katerem se novi dražljaji povezujejo z rezultati predhodnegaučenja. In drugič, celotno učenje vključuje tri razsežnosti: kognitivno razsežnost znanjain veščin, psihodinamično razsežnost motivacije in čustev ter socialno razsežnostkomunikacije in kooperacije v socialno pogojenem kontekstu. Navedena opredelitevnamreč najustrezneje zajema vidike, kot izhajajo iz učenja na delovnem mestu.3.2 O potrebi in naravi učenja na delovnem mestuMed različnimi temeljnimi izhodišči, ki utemeljujejo potrebo po učenju na delovnemmestu, je treba razen že navedenih v točki 2.1 (“knowledge economy”, vse večji pomenorganizacij HPWO, vpliv IT) navesti še uveljavljanje “učeče se organizacije”, ki jo določatanepretrgan razvoj znanja in sposobnosti.Učenje na delovnem mestu vsebuje različne učne procese, ki jih je težko sistemiziratiglede na različna merila presoje (različna izhodišča, različni cilji; različne aktivnosti;različne ravni organiziranosti itd.). Bistvenega pomena je, da je učenje lahko usmerjenov osebnostni razvoj posameznika, skupine, vse do ravni celotne organizacije. Učenjeje lahko prednostno usmerjeno v razvoj posameznika ali pa je ožje povezano s ciljiorganizacije. Izidi učenja se lahko izrazijo kot znanje, izkušnje, veščine na individualniravni ali kot znanje, ki je vključeno v “spomin organizacije”, spretnosti in postopke vciklu stalnega izboljševanja in ustvarjanja znanja. Nekateri učni procesi so jasno omejeniin ločeni od drugih aktivnosti z izrecno učno namero in strukturo, medtem ko so drugineposredno vključeni v organizacijo dela in delovne procese.Delovno mesto pa lahko pomeni temeljno področje za razvoj ključnih kompetenc.Kot zanimivost je treba omeniti različnost razumevanja izraza “kompetenca”. Izuveljavljenega izrazja EU izhaja, da je treba kompetenco razumeti kot “sposobnostin ključno sposobnost”, pri čemer je sposobnost razumljena v smislu usklajevanjaznanja, spretnosti in odnosov, ključna sposobnost pa zadeva opredelitev sposobnosti,potrebnih vsem. Tako sta pri spremljanju (ne)uresničevanja lizbonske strategije Evropskiparlament in Evropski svet opredelila kot kompetence vseživljenjskega učenja:• sporazumevanje v maternem jeziku,• sporazumevanje v tujih jezikih,• matematična sposobnost in osnove sposobnosti v znanosti in tehnologiji,• digitalna sposobnost,