88 MAG. PETER SKOK3.3 Posebnosti okolja <strong>za</strong> učenje na delovnem mestu v <strong>javni</strong> <strong>upravi</strong>Ljudje, procesi in tehnologija so ključne sestavine okolja <strong>za</strong> menedžment znanja vjavnem sektorju, pri čemer je oblikovanje primerne organi<strong>za</strong>cijske kulture značilnonajpomembnejši in najtežji izziv. Raziskovalci so pri raziskovanju pojmovanja inrazumevanja organi<strong>za</strong>cijske kulture v javnem sektorju razvili besedno zvezo “birokratskakultura javnega sektorja”. Kljub različnim subkulturam obstaja v številnih organi<strong>za</strong>cijahin se kaže na različne načine:• "upoštevaj pravila in se ne vmešavaj v probleme” pomeni običajno frazo delavcem,ki se na novo <strong>za</strong>poslijo;• ko se šalijo v zvezi z neko odločitvijo, je značilna fra<strong>za</strong> “to je pa nad mojim plačnimrazredom”;• značilno je tudi reklo “dovolj dobro je <strong>za</strong> javno upravo”.Skupni prepoznani temelji organi<strong>za</strong>cij v <strong>javni</strong> <strong>upravi</strong> (politika, hierarhija, birokracija,monopol) uveljavljajo organi<strong>za</strong>cijsko kulturo, v kateri udeleženci:• raje obtožujejo drug drugega in okolje, namesto da bi prevzeli odgovornost <strong>za</strong> nujnoukrepanje;• živijo v strahu pred delanjem napak, namesto da bi poskušali uvesti izboljšave;• raje privolijo v povprečnost, kakor da bi si z ustvarjalnostjo pri<strong>za</strong>devali <strong>za</strong> doseganjeodličnosti;• obstaja odpor proti spremembam, namesto da bi se jim prilagajali.Taka organi<strong>za</strong>cijska kultura seveda ne vodi k učenju, razširjanju znanja in izkušenj itd.,ampak utrjuje to obliko negativnega <strong>za</strong>poredja:• nič narediti, da ne bo nič narobe;• nič se učiti, da ne bo treba uvajati sprememb;• nič spremeniti, da ne bo potrebno novo, drugačno delovanje.K navedenemu je treba dodati še Scheinova spoznanja o “prisilni naravi učenja” in vlogisubkultur pri organi<strong>za</strong>cijskem učenju. Prisilno naravo učenja označuje kot protislovno, sajstrah oz. bojazen na eni strani preprečuje učenje, na drugi strani pa je pogoj <strong>za</strong> učenje. Natej podlagi razlikuje “bojazen oz. strah pred učenjem”, pri čemer še posebej opo<strong>za</strong>rja naproblem “od-učenja” ter “bojazen <strong>za</strong> preživetje”, pri čemer poenostavljeno velja razmerje,da “bojazen pred učenjem” deluje <strong>za</strong>viralno na proces organi<strong>za</strong>cijskega učenja, “bojazen<strong>za</strong> preživetje” pa odpira možnosti <strong>za</strong> uveljavljanje organi<strong>za</strong>cijskega učenja. V zvezi z vlogosubkultur na področju organi<strong>za</strong>cijskega učenja je zgovorno mnenje “… da se učenje <strong>za</strong>čnev majhni skupini in se samo postopno širi v organi<strong>za</strong>ciji. Običajno je, da posamezniki inmajhne skupine pomembno napredujejo v učenju, preden to stori celotna organi<strong>za</strong>cija.”3.4 Vloga vodje pri učenju na delovnem mestuUpoštevajoč naravo in funkcijo “učenja na delovnem mestu”, je treba ob <strong>za</strong>gotavljanjupodpornega okolja (možnosti, organi<strong>za</strong>cijska kultura itd.) učenje tudi organizirati
UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI UPRAVI – IZZIV ALI POTREBA 89in usmerjati. Ob različnih možnih pristopih navajamo pristope delovanja v oblikahmentorstva (mentoring) in inštruktorstva (coaching). Čeprav gre <strong>za</strong> sorodna pristopa,so med njima razlike, ki so zgoščeno predstavljene v preglednici. Gre <strong>za</strong> razlike, kiobstajajo v razmerju med učečim se in tistim, ki učenje usmerja.Mentor (mentor)Inštruktor (coach)– usmerjenost delovanja(fokus)posameznikučinek– vloga pospeševalec brez programa poseben program– razmerje prosta izbira odvisno od nalog– izvor vpliva vrednote položaj– osebni dosežki potrjevanje/učenje skupinsko delo/učinek– področje življenje problemsko usmerjenoOb uporabi omenjenih oblik, še posebej mentorstva, je treba upoštevati:• <strong>za</strong> mentorje so primerni sodelavci z veliko izkušnjami na različnih delovnihpodročjih;• razen odličnega strokovnega znanja so <strong>za</strong>želene andragoške izkušnje ter psihološkoznanje in izkušnje;• delovna uspešnost in ugled v organi<strong>za</strong>ciji;• pripravljenost prenašati znanje in izkušnje na druge;• ujemanje mentorja in sodelavcev na osebni ravni.Iz navedenega izhaja pomembna vloga vodje pri izboru mentorja in/ali inštruktorjaoz. nakazuje <strong>za</strong>hteve oz. danosti, če – vsaj v manjših kolektivih – prevzema navedenovlogo.4 ZNAČILNOSTI PRIMERA, OPIS REŠITVEV tem razdelku sta zgoščeno prika<strong>za</strong>na <strong>za</strong>dana naloga in opis rešitve.4.1 Zadana nalogaZadana naloga je bila opredeljena takole:• z učenjem na delovnem mestu <strong>za</strong>gotoviti nadomestljivost <strong>javni</strong>h uslužbencev navseh delovnih mestih v območni enoti(navedeno ne pomeni implementacije <strong>javni</strong>h uslužbencev, ki “vse znajo”, ampak to,da je <strong>za</strong>gotovljena nadomestljivost po primerljivih nalogah, procesno pove<strong>za</strong>nih,hkrati pa – v skrajnih primerih – tudi nadomestljivost med <strong>javni</strong>mi uslužbenci narazličnih področjih);• <strong>za</strong>gotoviti celostno razumevanje temeljnega poslovnega procesa
- Page 1 and 2:
REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA J
- Page 3:
VSEBINAStranDr. Gordana ŽurgaKAKOV
- Page 6 and 7:
6 DR. GORDANA ŽURGAnadzira, sodelu
- Page 9 and 10:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 11 and 12:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 13 and 14:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 15 and 16:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 17 and 18:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 19 and 20:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 21 and 22:
KAKOVOST IN PRAVICA DO DOBRE UPRAVE
- Page 23 and 24:
EVROPSKA SPOZNANJA:INOVACIJE V KAKO
- Page 25 and 26:
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 27 and 28:
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 29 and 30:
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 31 and 32:
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 33:
EVROPSKA SPOZNANJA: INOVACIJE V KAK
- Page 36 and 37:
36 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 38 and 39: 38 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 40 and 41: 40 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 42 and 43: 42 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 44 and 45: 44 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 46 and 47: 46 JELENA RAŠULA, MAG. DARJA SLOKA
- Page 49 and 50: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPESToma
- Page 51 and 52: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 51O
- Page 53 and 54: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 53S
- Page 55 and 56: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 55P
- Page 57: ELEKTRONSKA OGLASNA DESKA AJPES 57A
- Page 60 and 61: 60 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 62 and 63: 62 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 64 and 65: 64 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 66 and 67: 66 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 68 and 69: 68 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 70 and 71: 70 MAG. MOJCA POŽAR, DR. IVAN SKUB
- Page 73 and 74: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 75 and 76: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 77 and 78: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 79 and 80: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 81 and 82: SERVIS 48 - OBČANOM PRIJAZNA STORI
- Page 83 and 84: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 85 and 86: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 87: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 91 and 92: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 93 and 94: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 95 and 96: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 97 and 98: UČENJE NA DELOVNEM MESTU V JAVNI U
- Page 99 and 100: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 101 and 102: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 103 and 104: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 105 and 106: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 107 and 108: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 109 and 110: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 111 and 112: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO
- Page 113: VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA PO