Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...
Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...
Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
UREJANJE SISTEMA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA V MEROSLOVJU 61Naš poslovni načrt <strong>za</strong>jema vsa merila tega modela vodenja in ustrezne izvedbenecilje ter ka<strong>za</strong>lnike uspešnosti delovanja. V nadaljevanju predstavljamo posamezneprvine sistema meroslovnega nadzora, ki so še posebej privedle k večji učinkovitostimeroslovnega nadzora. Ključen je predvsem lastni informacijski sistem MIRSinfo,prednostno razvrščanje <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncev glede na usklajenost s predpisi in spremljanjestopnje urejenosti posameznega področja nadzora, kar je osnova <strong>za</strong> načrtovanje obsegaoziroma prioritet nadzora. Posamezne predstavljene prvine meroslovnega nadzora smona MIRS <strong>za</strong>čeli izvajati že v letu 2000, <strong>za</strong>dnje – na področju računalniško-informacijskepodpore – pa smo vpeljali v <strong>za</strong>četku junija letos. Za vpeljane rešitve smo uporabljalipredvsem lastne vire in ekspertize MIRS – pri gradnji informacijskega sistema invsebinski podpori oblikovanja rešitve.2.1 Načrtovanje meroslovnega nadzoraPreudarno načrtovanje meroslovnega nadzora je <strong>za</strong>radi velikega števila <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncev inobsežnosti vsebine nadzora ključnega pomena <strong>za</strong> učinkovito delo. Zato pri načrtovanju delaupoštevamo številna izhodišča, npr. tveganje <strong>za</strong> neustrezno stanje na terenu in posledicetakega stanja <strong>za</strong> odjemalce, enakomerno nadzorovanost po vsej Sloveniji, pristojnostinadzornega osebja (inšpektorji imajo večje pristojnosti kot meroslovni nadzorniki), pritožbeali prijave, razpoložljive vire, možnost sodelovanja z drugimi inšpekcijskimi organi.Da bi <strong>za</strong>gotovili čim kakovostnejše kratkoročno in dolgoročno načrtovanje dela,smo v MIRS razvijali načine, ki bi <strong>za</strong>gotovili sistematično zbiranje potreb, npr.sprotno <strong>za</strong>pisovanje potreb <strong>za</strong> delo, predlogov in ugotovljenih nepravilnosti; analizoSPIN (SWOT), samoocenjevanje po modelu odličnosti EFQM, anketiranje oziromaugotavljanje <strong>za</strong>dovoljstva.Pri načrtovanju dela in poročanju uporabljamo vodenje s cilji. Načrtovanje dela SMNsloni na strategiji razvoja meroslovnega sistema, ta pa je sledljiva na strategije višjeravni, predvsem na Strategijo razvoja Slovenije. Svoje cilje vnašamo v obrazce letnegadelovnega načrta ministrstva in poslovnega načrta MIRS in redno spremljamo njihovoizvajanje. Poslovni načrt MIRS je sistematično <strong>za</strong>snovan tako, da omogoča celovitonačrtovanje na vseh področjih delovanja: na normativnem, organi<strong>za</strong>cijskem, strokovnotehničnem,kakovostnem in finančnem.2.2 Spremljanje urejenosti področjaZa najboljše načrtovanje nadzora potrebujemo enostaven in merljiv ka<strong>za</strong>lnik, ki pokažestanje urejenosti pri <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncu ali na posameznem področju med izvedenim nadzorom.Ta ka<strong>za</strong>lnik je podlaga <strong>za</strong> odločanje, kdaj je treba izvesti nadzor oziroma kateri <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nciali področja bodo nadzorovani prednostno. Tako smo <strong>za</strong> vsa tri področja nadzoraizdelali merila <strong>za</strong> prednostno razvrščanje <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ncev v tri skupine, pri čemer je:
Change language