Dobre prakse v slovenski javni upravi 2006 - Ministrstvo za notranje ...

88 MAG. PETER SKOK3.3 Posebnosti okolja za učenje na delovnem mestu v javni upraviLjudje, procesi in tehnologija so ključne sestavine okolja za menedžment znanja vjavnem sektorju, pri čemer je oblikovanje primerne organizacijske kulture značilnonajpomembnejši in najtežji izziv. Raziskovalci so pri raziskovanju pojmovanja inrazumevanja organizacijske kulture v javnem sektorju razvili besedno zvezo “birokratskakultura javnega sektorja”. Kljub različnim subkulturam obstaja v številnih organizacijahin se kaže na različne načine:• "upoštevaj pravila in se ne vmešavaj v probleme” pomeni običajno frazo delavcem,ki se na novo zaposlijo;• ko se šalijo v zvezi z neko odločitvijo, je značilna fraza “to je pa nad mojim plačnimrazredom”;• značilno je tudi reklo “dovolj dobro je za javno upravo”.Skupni prepoznani temelji organizacij v javni upravi (politika, hierarhija, birokracija,monopol) uveljavljajo organizacijsko kulturo, v kateri udeleženci:• raje obtožujejo drug drugega in okolje, namesto da bi prevzeli odgovornost za nujnoukrepanje;• živijo v strahu pred delanjem napak, namesto da bi poskušali uvesti izboljšave;• raje privolijo v povprečnost, kakor da bi si z ustvarjalnostjo prizadevali za doseganjeodličnosti;• obstaja odpor proti spremembam, namesto da bi se jim prilagajali.Taka organizacijska kultura seveda ne vodi k učenju, razširjanju znanja in izkušenj itd.,ampak utrjuje to obliko negativnega zaporedja:• nič narediti, da ne bo nič narobe;• nič se učiti, da ne bo treba uvajati sprememb;• nič spremeniti, da ne bo potrebno novo, drugačno delovanje.K navedenemu je treba dodati še Scheinova spoznanja o “prisilni naravi učenja” in vlogisubkultur pri organizacijskem učenju. Prisilno naravo učenja označuje kot protislovno, sajstrah oz. bojazen na eni strani preprečuje učenje, na drugi strani pa je pogoj za učenje. Natej podlagi razlikuje “bojazen oz. strah pred učenjem”, pri čemer še posebej opozarja naproblem “od-učenja” ter “bojazen za preživetje”, pri čemer poenostavljeno velja razmerje,da “bojazen pred učenjem” deluje zaviralno na proces organizacijskega učenja, “bojazenza preživetje” pa odpira možnosti za uveljavljanje organizacijskega učenja. V zvezi z vlogosubkultur na področju organizacijskega učenja je zgovorno mnenje “… da se učenje začnev majhni skupini in se samo postopno širi v organizaciji. Običajno je, da posamezniki inmajhne skupine pomembno napredujejo v učenju, preden to stori celotna organizacija.”3.4 Vloga vodje pri učenju na delovnem mestuUpoštevajoč naravo in funkcijo “učenja na delovnem mestu”, je treba ob zagotavljanjupodpornega okolja (možnosti, organizacijska kultura itd.) učenje tudi organizirati